Bistvo oskrbovanih stanovanj je, da omogočajo starejšim, da so čim dlje čim bolj samostojni, vendar pa da imajo pomoč pri določenih opravilih. Foto: Reuters
Bistvo oskrbovanih stanovanj je, da omogočajo starejšim, da so čim dlje čim bolj samostojni, vendar pa da imajo pomoč pri določenih opravilih. Foto: Reuters
false
Oskrbovana stanovanja so načrtovana tako, da je dostop do njih lahek: torej, da ni veliko stopnic ali jih sploh ni oz. da so v uporabi dvigala. Foto: EPA

V tovrstnih stanovanjih si stanovalci organizirajo življenje, kot si sami želijo, prednost je tudi v tem, da so na dosegu vse storitve, ki jih potrebujejo za kakovostno življenje. Več o tem, kako do oskrbovanih stanovanj in kaj nudijo, sta v Svetovalnem servisu povedala Aleš Kenda iz Direktorata za socialne zadeve ter Andrej Kos iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Oskrbovana stanovanja so namenjena tistim, ki potrebujejo pomoč
"To so običajna stanovanja, ki so s funkcionalnega in arhitekturnega vidika prilagojena starejšim nad 65 let. Izjemoma so lahko namenjena tudi mlajšim, ki ne morejo živeti brez pomoči drugih," pojasni Kenda. Za nekoga, ki je na invalidskem vozičku in potrebuje pomoč druge osebe, je to stanovanje primerno, saj mu omogoča kakovostno življenje. Ta stanovanja morajo imeti funkcijo t. i. rdečega ali SOS-gumba, kar omogoča celodnevno povezavo prek osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo.

Oskrbovana stanovanja so ena izmed oblik pomoči v največji meri starejšim, saj jim omogočajo, da dalj časa ostanejo samostojni ob manjšem obsegu pomoči drugih. Poleg tega jim dajejo občutek varnosti, in če potrebujejo pomoč, je ta hitreje dosegljiva, kot če bi živeli doma, doda Kenda, saj so stanovanja običajno v bližini domov za starejše. V oskrbovanih stanovanjih si lahko vsak organizira življenje in dejavnosti tako, kot si sam želi, saj naj bi bila čim bolj podobna prejšnjemu bivalnemu prostoru. Ravno tako se stanovalci sami odločijo, koliko pomoči potrebujejo.

"Oskrbovana stanovanja niso domovi za starejše, kjer so po navadi ljudje, ki potrebujejo večji obseg pomoči. Namen teh stanovanj je, da uporabniki ohranijo čim več samostojnosti in potrebujejo razmeroma majhen obseg pomoči drugih oseb," pojasni Kenda. Stanovalci se tudi sami odločijo o obsegu pomoči, ki jo želijo prejemati. V oskrbovanih stanovanjih morajo stanovalci plačati stroške najemnine in obratovalne stroške ter stroške uporabljanja različnih storitev, kot so osnovna in socialna oskrba.

"Osnovna oskrba je sestavljena iz pomoči pri čiščenju prostorov, odnašanju smeti, postiljanju, organiziranju ali pripravi prehrane ali prinašanju pripravljenih obrokov v stanovanje, pomoči pri pomivanju posode, pranju, sušenju itd. Socialna oskrba pa je pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, izvajanju dnevnih opravil, kot je oblačenje, slačenje, umivanje in hranjenje ter pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. To sta osnovna in socialna oskrba, ki ju uporabniki lahko prejemajo. Lahko pa ostanejo dolgo samostojni, saj sami odločajo o svojem življenju in katera opravila te oskrbe bodo prejemali."

Cena celotnega skupka osnovne in socialne oskrbe je približno 300 evrov na mesec. Običajno so izvajalci domovi za starejše, ki ponujajo oskrbo v obliki paketov. Na primer celotni paket obsega tri obroke, čiščenje nekajkrat na teden, pranje perila in podobno. Uporabniki se lahko odločijo tudi za polovični ali četrtinski paket. Ponekod lahko uporabniki izberejo le posamezna opravila, na primer pomoč pri čiščenju prostora. Cena celotnega paketa je približno 300 evrov, uporabniki pa se po navadi odločijo za minimalni paket, to je nekaj ur pomoči na teden, kar znaša 60–70 evrov na mesec. Rdeči gumb pa znaša približno 20 evrov na mesec. Cene oskrbe se razlikujejo, kar je odvisno od ponudnika in kraja, v katerem storitve izvajajo.

Stanovanja se nahajajo v večjih mestih
Po navadi so stanovanja v večjih krajih, na primer v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Murski Soboti, Tolminu, Celju, Idriji, Trebnjem itd. "Če nekdo želi točno informacijo, kje so ta stanovanja v njegovi bližini, lahko pobrska po spletu ali se obrne na najbližje društvo upokojencev, CSD ali dom za starejše, ki je povezan s takimi stanovanji," predlaga Kenda. Povpraševanje je veliko, največ zanimanja pa je na Obali in v Ljubljani. Trenutno so vsa stanovanja zasedena, je povedal Kos.

Cene najemnin so odvisne od lokacije
"Nepremičninski sklad oskrbovana stanovanja samo oddaja in ne prodaja, cena najema pa je odvisna od velikosti in kraja. Stanovanja so velika 30 oziroma 35 m2 in več, manjših ni, saj oskrbovanega stanovanja z manjšo kvadraturo tehnično ni mogoče zgraditi. Najemnina za 35 m2 veliko stanovanje v Ljubljani je 266 evrov, kar pomeni, da se cene gibljejo okoli 7 evrov/m2. Cene po krajih zunaj Ljubljane so nižje, na primer v Trebnjem je 4,5 evra/m2," pojasnjuje Kos.

Upoštevati je treba tri vrste stroškov, in sicer stroške golega najema, obratovalne stroške, kot sta voda, elektrika idr., ter stroške oskrbe, ki jo uporabnik prejema.

Stanovanja so opremljena
Prostori v stanovanju so opremljeni, ravno tako je prostor za druženje, kjer se stanovalci zberejo, si skuhajo kavo ali čaj, medtem ko je v nekaterih prostorih televizija. Tako se stanovalci med sabo družijo, saj je ravno v starejših letih osamljenost lahko problem. "Stanovanja pri nepremičninskem skladu so opremljena s kuhinjami, v novejših objektih imamo tudi skupne pralnice poleg skupnih prostorov in izpolnjujemo vse tehnične zahteve, ki jih zahteva Sklad o graditvi oskrbovanih stanovanj,« pove Kos. V vsakem stanovanju pa je obvezen gumb SOS.

Na podlagi vloge najamete stanovanje pri različnih skladih
Stanovanja je mogoče najeti ali kupiti. Največji lastniki oskrbovanih stanovanj so institucionalni lastniki, to so nepremičninski sklad, sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, republiški stanovanjski sklad ali občinski skladi. To so lastniki, ki stanovanja oddajajo, pojasni Kenda. Zasebni investitorji pa stanovanja prodajajo ali dajejo v najem.

Nepremičninski sklad stanovanj ne prodaja, ampak samo oddaja prek razpisov, kamor se posamezniki prijavijo z vlogo, ki jo obravnava komisija. "Vlogo pošljejo na Nepremičninski sklad, kjer so na voljo vloge, vsi podatki o najemu ter naslov, kam jo poslati. Trenutno so vsa stanovanja zasedena, vendar se vloga sprejme in uvrsti na čakalno listo. Ko se stanovanje izprazni, se po listi pozove potencialni najemnik. Podobna pravila so tudi pri stanovanjskem skladu RS in občinskih skladih," pojasni Kenda.

Ankete kažejo na zadovoljstvo stanovalcev
"Z oddajo stanovanj in življenjem v objektih, kjer prebivajo naši najemniki, nimamo težav. Med njimi delamo tudi ankete in moram reči, da so stanovalci na splošno zadovoljni z bivanjem v naših oskrbovanih stanovanjih," se pohvali Kos.