Občini zbori si v tem obdobju sledijo kot po tekočem traku. Danes je ob 19. uri v dvorani ZKB na Opčinah na vrsti Glasbena matica, ki jo letos čaka občni zbor volilnega značaja. Za obračun zadnjega leta smo vprašali predsednico Mileno Padovan, ki upravlja vajeti naše največje glasbene šole od leta 2014. Sama ocenjuje, »da je bilo to obdobje bogato in polno dogajanj, pa tudi s finančnega vidika je bilo precej razgibano«.

Finančno še nekoliko majavo ...
Finančno stanje se je zadnje čase zamajalo, saj je Dežela FJK sprejela nova pravila, ki ustvarjajo naši ustanovi precejšnje težave. Glasbena matica je dejansko šola, ki ima redno delovanje, za katerega je prispevek za tekoče leto še neznan oz. vprašljiv, kar nam seveda povzroča težave. Z deželnimi prispevki smo lani krili 75% stroškov za osebje, ki je naš osnovni strošek, ker smo šola in je osebje posledično odvisno od povpraševanja.

In kako je s številom gojencev?
Na deželni ravni imamo danes 600 učencev. Urade imamo v Trstu, Gorici in Špetru, k tem gre dodati še več kot deset podružnic na vsem deželnem območju, preko 20 je zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas, 6 s pogodbo za določen čas, veliko pa je tudi zunanjih sodelavcev. Število učencev v zadnjih letih stalno raste in vzporedno tudi potreba po osebju. Deželni prispevek pa se v zadnjih letih ne viša, tako da smo v težavah. Če se v aprilu – se pravi sredi šolskega leta – lotimo diskusije o prispevkih in kriterijih zanje, je za strukturo, ki ima toliko osebja, problem.

Šola je velika, težave pa bi bile najbrž rešene, če bi bila uradno priznana, saj bi edino to dovoljevalo pripravo razvojnega načrta, tako da nam ne bi bilo treba iz leta v leto boriti se z obračuni in predračuni. Z reformo glasbenega šolstva v Italiji, ki se je začela leta 1999 in se je dobrih 10 let uvajala oz. še danes ni definirana, je GM izgubila možnost, da pripelje svoje najboljše učence do diplome. Danes je slednja namreč izključno na univerzitetni ravni, se pravi na konservatorijih, pred-akademska raven, ki jo ima GM, pa žal ni priznana. Že več let si prizadevamo, da bi nam bila priznana akademska raven, da bi dijaki pri nas dosegli vsaj diplomo prve stopnje.

Kje se zatika?
To je kompleksna zadeva. O tem se v zadnjem letu intenzivno pogovarjamo tudi z drugo glasbeno šolo, z goriškim centrom Emila Komela, ker smatramo, da je potrebno skupaj zasnovati vizijo glasbenega šolstva. Imamo namreč dve glasbeni šoli, zato je včasih težko nastopati v odnosih do dežele oz. države; pogovori pa so zadnje čase vse bolj konkretni in zastavili smo osnove za sporazumevanje. Skupaj sodelujemo že na podružnici v Doberdobu, nekaj je skupnega pouka, božičnic in proslav.

Kako je s sedeži Glasbene matice?
Nikjer nimamo svojih prostorov, pomagamo si v šolah in društvih, tako da omejimo stroške. Že nekaj časa se pogovarjamo, da bi dobili sedež v Narodnem domu v Ulici Filzi, ampak ta perspektiva je vse bolj oddaljena. Smo pa v Gorici ravno na tem, da skupaj s centrom Komel podpišemo z Deželo konvencijo za uporabo prostorov v Trgovskem domu; slednji je sicer potreben korenitih del, se pravi, da bo za selitev potrebno veliko časa in napora. GM je prisotna tudi na Videmskem, kjer praznujemo letos 40 let delovanja. V tem času smo orali ledino, tako da imamo danes okrog 120 učencev v Špetru in kakih 20 v Kanalski dolini; v Špetru imamo tudi že nekaj svojih profesorjev, ki so zaključili študij na GM.

Kako je s sodelovanjem s krajevnimi realnostmi?
V Benečiji je glasbena dejavnost velik povezovalni element, tako da odlično sodelujemo z dvojezično šolo, v Kanalski dolini pa z društvoma Planika in Don Mario Cernet. GM sodeluje tudi s sosednjo Zvezo primorskih in slovenskih glasbenih šol, pri nas pa seveda z glasbenimi šolami in videmskim konservatorijem Tomadini, letos pa poglabljamo sodelovanje tudi s tržaškim konservatorijem Tartini. Naši gojenci opravljajo pred-akademske izpite v Tomadiniju, s katerim imamo dvojezično konvencijo, ki jo v Trstu šele nastavljamo. Že vrsto let sodelujemo s SSG z nedeljskimi matinejami, lani pa celo pri uspešnih predstavah Kako postati Slovenec v 50 minutah in Dogodek v mestu Gogi.

Naj povem še to, da smo imeli letos prvič akreditacijo za izobraževanje učiteljev s strani italijanskega ministrstva za šolstvo. Priredili smo 2 tečaja, ki so jih tečajniki plačali z državnim prispevkom za izobraževanje – prvega za zborovodje šolskih in otroških zborov, drugega pa za ORF metodo, ki sta bila dobro obiskana in udeleženci so bili navdušeni.

Nam lahko zaupate kak načrt za prihodnost?
Vse, kar sem povedala, so naše prioritete. Zelo si prizadevamo, da bi bili kot glasbena šola prisotni na teritoriju in nadvse radi bi zadostili povpraševanju. Če zabredemo v finančno stisko, bi bilo škoda, saj je od prispevkov odvisno naše delovanje.

Sara Sternad

Več novic na www.primorski.eu