Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

TRST - V novoustanovljenem deželnem uradu za slovenski jezik bo, poleg že imenovane načelnice Erike Hrovatin, zaposlenih pet visoko kvalificiranih uslužbencev. Trije prevajalci oziroma tolmači, en pravnik in en računalniški izvedenec. Dežela bo vseh pet uslužbencev zaposlila z razpisom, na katerega se bodo lahko prijavili kandidati z univerzitetno izobrazbo (zaposlitvena kategorija D), medtem ko je sprva deželna uprava razmišljala o zgolj uradniških funkcijah (kategorija E).

To je na včerajšnji seji paritetnega odbora za slovensko manjšino sporočila predsednica Ksenija Dobrila. Paritetni odbor je zadolžil predsednico in skupino članov, da pobliže spremljata rojevanje te za Slovence pomembno deželno strukturo. Dobrila je sicer obžalovala precejšnjo zamudo pri ustanovitvi tega urada, ki bo imel zelo pomembno vlogo pri uveljavljanju slovenskega jezika v javnih upravah in ustanovah. Načelnica Hrovatin je bila izbrana na osnovi notranjega deželnega razpisa, za uslužbence pa bodo, kot rečeno, pripravili razpis.

Predsednica je paritetni odbor seznanila z zadnjimi dogajanji v zvezi s slovenskim črkopisjem na uradnih dokumentih in v t.i. državni podatkovni bazi. O teh vprašanjih je vladna komisarka za FJK Annapaola Porzio v zadnjem mesecu sklicala dva delovna sestanka. Na prvega je državna funkcionarka povabila Dobrilo ter predsednika SSO in SKGZ Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča, na drugega pa tudi funkcionarje javnih ustanov, ki izdajajo osebne in druge dokumente. Predsednica je srečanji ocenila kot plodni, sedaj so na potezi v Rimu, zlasti na ustanovi Sogei, ki skrbi za računalniško-podatkovno bazo ministrstva za gospodarstvo. Dobrila je priznala, da gre za zelo zapleteno zadevo, za rešitev katere je tržaška prefektinja pokazala dobro voljo, kar velja tudi za deželno informatsko družbo Insiel. Na potezi je državna administracija, kjer posamezne službe (tudi v sklopu istega ministrstva) slabo komunicirajo oziroma včasih sploh ne komunicirajo med sabo. Na vozniškem dovoljenju npr. lahko v treh dneh posrbijo za slovensko črkopisje, drugod gre na dolgo ali pa sploh ne gre.

Paritetni odbor se je znova ukvarjal s svojim poslovnikom, ki ga je leta 2002 odobrila tedanja vlada Silvia Berlusconija. Pravilnik je zastarel ter do Slovencev zelo omejevalen, saj med drugim v uradnih dokumentih ne določa enakopravnosti italijanskega in slovenskega jezika, kar predstavlja pravi absurd. Nekdo lahko predloži odboru nek dokument v slovenščini, pravno in uradno veljavo pa ima le besedilo v italijanščini. Predsedniki in odborniki delajo brezplačno (pravico imajo le do potnih stroškov), kar po mnenju Dobrile ni sporno, pač pa se ji zdi sporno, da odbor ne more izplačati honorarjev povabljenim strokovnjakom ali svetovalcem. Vse zastonj, torej.

Nov pravilnik bo moral po oceni predsednice tudi zakoličiti časovno trajanje paritetnega odbora, ki je zborni organ, njegova sestava pa je vsaj na papirju časovno neomejena. Mandat naslednjega odbora bo trajal pet let, član bo lahko upravičeno odsoten največ petkrat, po treh neupravičenih odsotnosti pa bo njegov mandat avtomatično zapadel.


Več novic na www.primorski.eu