Slovenija

Poudarki

  • "Že južni Slovani so krasili grobove ob vseh večjih praznikih"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3,9 od 34 glasov Ocenite to novico!
Eva Batista
Mlada raziskovalka Eva Batista se sicer ukvarja z obsegom kolektivnega spomina, komemoracijo vojne in nacionalizmom. Foto: Osebni arhiv
sveče
"Mislim, da je pri vprašanjih ekološke ozaveščenosti in načina praznovanja praznika, potrebno predvsem upoštevati osebno odločitev posameznikov ter tudi ekonomsko oz. komercializacijsko komponento praznika," je povedala Batista. Foto: BoBo
       Na prehodu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem ter vse do prve polovice slednjega je bil pred prvim novembrom zapovedan post, na sam praznik sta bila prepovedana delo in zabava. Značilno je bilo, da so ljudje čez noč nastavljali hrano in pijačo za vračajoče se duše pokojnih, pripravili so jim ležišče ob ognju ter puščali prižgano svetilko.       
pokopališče
"Po zahodni krščanski tradiciji je prvi november praznik vseh svetih, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja, saj časti spomin na življenje vseh znanih in neznanih svetnikov." Foto: BoBo
Spomenikom padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah
"Prvi november poznamo kot dan spomina na mrtve od leta 1991, ko je bil priznan kot uradni državni praznik in dela prost dan z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji." Foto: BoBo
       V Sloveniji se poimenovanje vsi sveti ni obdržalo v uradnem državnem koledarju, temveč se je ohranilo poimenovanje, ki je bilo uvedeno kot del socialističnega koledarja v SFRJ-ju. Tedanje oblasti so v skladu s politično-ideološkimi tendencami časa vsebinsko preoblikovale prvi november in ga preimenovale v dan mrtvih. Socialistični koledar je dotedanjo vlogo krščanskih praznikov močno preobrazil, saj je skušal krščanski simbolizem nadomestiti s civilnim.       
       Zanimivo je, da sta v Sloveniji dva uradna državna praznika, en katoliški in drugi protestantski, v takšni časovni bližini. V diskurzu slovenskega religioznega periodičnega tiska se je to izkazalo za delikatno in provokativno situacijo med katoliškimi in evangeličanskimi avtorji.       

Dodaj v

1. november - dan, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja

Vsi sveti - od kdaj in zakaj?
31. oktober 2011 ob 16:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Tako dan spomina na mrtve kot dan reformacije predstavljata praznika z religiozno zasnovo, ki pa sta bila preoblikovana v uradna državna praznika z drugačno vsebino," pojasnjuje Eva Batista.

Ob dnevu mrtvih, vseh svetih oz. 1. novembru se ljudje spominjamo umrlih. O tem, kaj pravzaprav praznik pomeni, kakšna je zgodovina in kako so se običaji spreminjali, smo se na MMC-ju pogovarjali z mlado raziskovalko na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Evo Batista.

V krščanstvu se pojavlja za prvi november ime vsi sveti – zakaj?
Po zahodni krščanski tradiciji je prvi november praznik vseh svetih, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja, saj časti spomin na življenje vseh znanih in neznanih svetnikov. Drugi november je praznik vseh rajnih oziroma vernih duš, ki počasti spomin na umrle, na njihove duše, ki so v vicah. Izvori tega praznovanja sežejo v oddaljeno preteklost. Že v drugi polovici tretjega stoletja je Cerkev uvedla javno čaščenje spomina na mučence in pozneje na svetnike. Kot posledica naraščajočega števila teh vsak izmed njih ni mogel prejeti svojega godovnega dne, zato je Cerkev uvedla posebni spominski dan za vse. Na začetku sedmega stoletja naj bi bil to trinajsti maj, medtem ko je leta 835 to postal prvi november. Spomin na verne duše, torej drugi november, se je začel cerkveno praznovati ob koncu prvega tisočletja, sčasoma pa je prekril praznik vseh svetnikov zaradi sorodnih verovanj in navad. S praznikoma vseh svetih in vseh vernih duš naj bi se prekrile poganske predstave o vračanju duš pokojnikov. Na ta način je kult svetnikov prekril nekdanji kult mrtvih.

Zakaj je 1. november dan spomina na mrtve? Od kdaj in zakaj to poimenovanje?
Prvi november poznamo kot dan spomina na mrtve od leta 1991, ko je bil priznan kot uradni državni praznik in dela prost dan z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. V Sloveniji se poimenovanje vsi sveti ni obdržalo v uradnem državnem koledarju, temveč se je ohranilo poimenovanje, ki je bilo uvedeno kot del socialističnega koledarja v SFRJ-ju. Tedanje oblasti so v skladu s politično-ideološkimi tendencami časa vsebinsko preoblikovale prvi november in ga preimenovale v dan mrtvih. Socialistični koledar je dotedanjo vlogo krščanskih praznikov močno preobrazil, saj je skušal krščanski simbolizem nadomestiti s civilnim. Dan mrtvih je na neki način predstavljal zgodovinsko oblikovano družbeno ideologijo, ki pa je omogočala razmah družinske ideologije, saj so praznik lahko obiskovali tako posamezniki ateističnih kot religioznih nazorov. V nasprotju z drugimi jugoslovanskimi republikami v SFRJ-ju, kjer so bili katoliški prazniki, kot so božič, velika noč in vsi sveti, vsakdanji delovni dnevi, je bil v Socialistični Republiki Sloveniji dan mrtvih dela prost dan. Sicer pa je bil prvi november dela prost dan že v Kraljevini Jugoslaviji, torej od leta 1929. Zanimivo pri prvem novembru je to, da sta se tudi po letu 1991 v veliki meri ohranila njegovo poimenovanje in vsebina iz socialističnega koledarja. V nasprotju s preostalimi prazniki, za katere je značilno, da so podvrženi spreminjanju, bodisi v smislu preoblikovanja ali celo ukinitve, v novih zgodovinskih in ideoloških kontekstih družbe, je prvi november v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način praznovanja kot v predhodnem družbenem in političnem sistemu.

Kakšna je zgodovina tega praznika? Kako so se rituali spreminjali skozi čas?
Poleg že omenjenega vpliva družbenih in politično-ideoloških tendenc na oblikovanje praznika in na rituale povezane z njim, so pomembno vlogo v tem obziru igrala tudi prevladujoča verovanja v specifičnih obdobjih, kot so kult mrtvih in čaščenje prednikov, kult grobov in kult spomina, osebni in kolektivni odnos do smrti in tudi sam pojav in razvoj nacionalizmov. To temo je podrobneje obravnavala etnologija in kulturna antropologinja Mateja Habinc v svoji knjigi »Gresta v nedeljo popoldne na pokopališče?: O skrbi za grobove in njihovem obiskovanju na primeru brežiških pokopališč od tridesetih let 20. stoletja do danes«.

Na prehodu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem ter vse do prve polovice slednjega je bil pred prvim novembrom zapovedan post, na sam praznik sta bila prepovedana delo in zabava. Značilno je bilo, da so ljudje čez noč nastavljali hrano in pijačo za vračajoče se duše pokojnih, pripravili so jim ležišče ob ognju ter puščali prižgano svetilko. Po domovih, pred cerkvami in na pokopališčih ter drugje so revnim ljudem delili posebne kruhke, v zahvalo za katere naj bi ti molili za duše rajnih. Za ta dan je bilo tudi značilno, da so ljudje prerokovali o življenju in smrti. Tako prva kot druga svetovna vojna pa sta močno zaznamovali kolektivno dojemanje in vrednotenje smrti. Do premika v kolektivnem občutju smrti na Slovenskem je prišlo po prvi svetovni vojni, ko so vojaška pokopališča postala romarski kraji, ki so postali del nacionalne kulture. Po drugi svetovni vojni se je tovrstni kolektivni odnos do žrtev vojne še dodatno razmahnil. V socialističnem obdobju je namreč postalo vprašanje odnosa do smrti podlaga za obstoj religije. Tedaj so bile z uvedbo dneva mrtvih vpeljane javne in množične žalne slovesnosti ob grobovih in spomenikih padlim borcem in žrtvam druge svetovne vojne, kar je kazalo na prvine civilne religije. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil večji del spomina ob dnevu mrtvih posvečen padlim partizanom, medtem ko je od devetdesetih let dalje del tega spomina posvečen žrtvam povojnih pobojev.

Praznovanje dneva spomina na mrtve obeležimo z obiskovanjem pokopališč, kamor odnesemo rože in sveče – kakšen je pomen tega rituala?
Znano je, da naj bi že južni Slovani krasili grobove ob vseh večjih praznikih, tudi za vse svete. Obiskovanje pokopališč in grobov, ki je značilna oblika komemoracije dneva spomina na mrtve, se je prvič pojavila v devetnajstem stoletju. Za konec devetnajstega stoletja pa je že znano, da se je grobove ob prvem novembru okrasilo z mahom, cvetjem in rožami. Kasneje se je pojavil razkorak med tovrstnimi šegami in navadami v mestih in na podeželju. Prebivalci mest so začeli na grobove nositi posušeno in plastično cvetje ter nagrobne košarice, kar je značilno tudi danes. Pred drugo svetovno vojno je bilo krašenje grobov, predvsem v smislu cvetja in rož, veliko skromnejše kot kasneje. Pri praznovanju dneva spomina na mrtve gre za cel spekter šeg in navad, ki predstavljajo del materialne kulture; urejanje grobov pred praznikom (čiščenje, sajenje rastlin ob nagrobnem kamnu, obnavljanje le-tega itd.), krašenje grobov (s cvetjem, svežim, suhim ali umetnim, z nagrobnimi košaricami itd.), prižiganje sveč; in tudi duhovne in socialne kulture, kar se odseva na nivoju družinske, cerkvene in družbene sfere. Z obiskovanjem pokopališč ljudje vzpostavljajo stike z znanci, prijatelji, sorodniki idr. Grob sicer predstavlja neke vrste žalostni spomin na bližnje, vendar je lahko tudi označevalec vrednot ter družinske, skupinske, krajevne in nacionalne identitete.

Spomin na mrtve obeležimo na miren način, medtem ko nekateri narodi ob tem dnevu priredijo zabave. Zakaj ta razkorak?
Razkorak v načinu praznovanju med posameznimi državami je prisoten ravno zaradi tega, ker se vsak praznik izoblikuje v specifičnih politično-ideoloških okoliščinah. Spremembe le-teh lahko porajajo tudi spremembe samega praznika in njegovega načina praznovanja. Vsi sveti so v osnovi praznik veselja in zanosa nad življenjem svetnikov, zato ga ponekod pospremijo z rituali, ki ustvarjajo zabavno in veselo ozračje. V Sloveniji se praznuje prvi november z obeleževanjem spomina na mrtve primarno preko obiskovanja pokopališč, s to navado so povezane osebne komemoracije, cerkveno obredje in tudi komemoracije ob spomenikih žrtev vojne, predvsem druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Od leta 1990 dalje je ob prvem novembru mogoče v katoliškem časopisju zaslediti povečano pozornost žrtvam povojnih pobojev in revizijam preteklosti druge svetovne vojne. Tudi iz tovrstnih odnosov in identifikacij s specifičnimi verzijami preteklosti lahko postane razvidno, da je v določenem delu slovenske sfere ob prvem novembru večji poudarek na tragični plati spominov na mrtve. Vendar pa to ni zgolj slovenska posebnost, saj je v poznem dvajsetem stoletju v zahodnem svetu prišlo do premika od praznovanja in spominjanja slavne in zmagoslavne verzije preteklosti k njeni travmatični verziji.

31. oktobra praznujemo dan reformacije - kakšna je (če je) povezava med tema dvema praznikoma?
Zanimivo je, da sta v Sloveniji dva uradna državna praznika, en katoliški in drugi protestantski, v takšni časovni bližini. V diskurzu slovenskega religioznega periodičnega tiska se je to izkazalo za delikatno in provokativno situacijo med katoliškimi in evangeličanskimi avtorji. Praznik dneva reformacije obeležuje začetek razvoja slovenskega jezika in slovenske knjige in kot tak izpostavlja vez med protestantizmom, slovensko nacionalno identiteto in nacionalno preteklostjo. Ravno zaradi te vezi je dan reformacije veliko bolj kot religiozni praznik, opredeljen in oblikovan kot nacionalni praznik. Ta praznik obeležuje spomin slovenske kulture in se ga tudi predstavlja kot praznik slovenske nacionalne identitete, z nazivi kot sta "praznik vseh Slovencev" ali praznik "velikih Slovencev" in z opredeljevanjem Primoža Trubarja kot "očeta slovenskega naroda". Če pogledate načine praznovanja oziroma proslave dneva reformacije, lahko opazite, da so večinoma omejena na manjšo protestantsko skupnost in politične skupine, obeležena z elitnimi prireditvami ter odmaknjena od javnosti, z izjemo televizijskih prenosov. Od leta 1992, ko je bil dan reformacije potrjen kot državni praznik, do leta 1994 je državno slovesnost organizirala Evangeličanska cerkev, od leta 1995 dalje pa je to nalogo prevzela državna institucija, in sicer Ministrstvo za kulturo.

Tako dan spomina na mrtve kot dan reformacije predstavljata praznika z religiozno zasnovo, ki pa sta bila preoblikovana v uradna državna praznika z drugačno vsebino. Nasprotovanja, ki so prisotna v slovenskem religioznem periodičnem tisku med katoliškimi in evangeličanskimi avtorji glede pomena in praznovanja dneva reformacije, pa je mogoče vsaj simbolno locirati že v drugo polovico devetnajstega stoletja v notranjeavstrijskih deželah, kjer je bilo katolištvo sinonim za tradicionalno, medtem ko je bil protestantizem povezan z liberalizmom, racionalizmom in kapitalizmom. Ta politični dvoboj se je v poznem devetnajstem stoletju manifestiral skozi intenzivne boje za interpretacijo spominov o Tomažu Hrenu, ikoni slovenskih konservativcev in Primožu Trubarju, ikoni slovenskih liberalcev. Konflikti odnos med spominom na Hrena in Trubarja pa se je po medijskih odzivih sodeč manifestiral še nedavno tega, in sicer ob proslavi dneva reformacije leta 2007 v Cankarjevem domu, kjer je bil v vsebinski program osrednje državne slovesnosti vključen tudi spomin na Tomaža Hrena. Glede na to, bi lahko rekli, da praznika simbolno predstavljata tako imenovani dve nasprotujoči si verziji slovenskega nacionalizma, katoliško in protestantsko.

V zadnjem času se pojavljajo pobude k zmanjšani uporabi sveč, saj velike količine pomenijo obremenitev za okolje - je možna alternativa svečam ali je navada močnejša?
Mislim, da je pri vprašanjih ekološke ozaveščenosti in načina praznovanja praznika, potrebno predvsem upoštevati osebno odločitev posameznikov ter tudi ekonomsko oz. komercializacijsko komponento praznika, torej ali so ponujene alternative že ustaljenim vzorcem navad. Nedavna raziskava v enem izmed slovenskih časopisov je namreč pokazala, da se je sedemdeset odstotkov anketiranih ljudi odločilo, da bo letos prižgalo enako število sveč kot lansko leto ob prvem novembru, kljub okoljevarstvenim opozorilom Ministrstva za okolje. Slovenija je glede statistike prižiganja sveč celo v svetovnem vrhu. V kolikšni meri bi okoljevarstvena opozorila lahko vplivala na način praznovanja ali ga celo sooblikovala pa se bo verjetno pokazalo v bližnji prihodnosti.

Katja Pirnat
Prijavi napako
Komentarji
Nekdopac
# 31.10.2011 ob 18:35
Namesto, da bi bili ponosni, da smo eden redkih narodov, ki v tako velikem številu praznujemo dan vseh svetih/mrtvih in so naša pokopališča prav "magična" ponoči zaradi vse prižganih sveč (tujci se to zdi recimo strašansko lepo), moramo sedaj zatirati še to in to celo na državni ravni (akcija MOP itd.) :(
kunta brez kinte
# 31.10.2011 ob 16:44
mlada raziskovalka bla bla bla: "Že južni Slovani so krasili grobove ..."

= jugoslaveni ... torej mlada jugoslavenarka, mlada komsomolka, ne pa mlada raziskovalka.

Mlada raziskovalka v Sloveniji bi lahko rekla kakšno o tem, kako so Slovenci skozi tisočletja krasili grobove, ampak seveda po partijski direktivi ne sme, saj Slovencev sploh ni bilo, čeprav je imelo še cesarstvo pred 500 leti Slovenko za cesarico.
no72
# 31.10.2011 ob 16:53
res ne vem, zakaj niso nekateri enostavno tiho, če ne premorejo drugega kot svoje duhovne revščine?
so what!
# 31.10.2011 ob 16:49
Odličen članek. Pohvale Katji Pirnat.
richy
# 31.10.2011 ob 18:53
Vsi sveti obstajajo že več stoletij (od leta 609 ali 610), dan mrtvih je bil v času Jugoslavije, torej nekje od 1945, dan spomina na mrtve pa od leta 1991. Ampak očitno je bilo pranje možganov pri nas veliko bolj temeljito kot v vseh prejšnjih stoletjih. Verjetno ima celoten svet oprane možgane, samo pri nas smo najbolj pametni.
Kar pa se Gadafija tiče pa ne vem kaj ima za delat v postu @ zziga na to temo, sicer pa je tudi Pahor poljubljal rokce Gadafiju, da ne bi kdo tega pozabil in je bilo pri nas ravno toliko sprenevedanja kot pri Angležih.
stsigismund
# 31.10.2011 ob 19:48
Meni se zdi v redu članek.

Sicer pa - praznik vseh Svetih - dan veselja in zmagoslavja nad smrtjo!
cenitamsok
# 31.10.2011 ob 18:47
Če ni vere v posmrtno življenje, potem je medljudski kanibalizem, kateremu smo priča logično smiseln. Vendar obstajajo zapisi ljudi, ki so imeli izkustvo ob lastni klinični smrti...http://www.molitev.net/gloria-polo/Zadela-me-je-strela-Gloria-Polo-Ortiz.html,... ki nam odstirajo nekatere tančice...
valika
# 31.10.2011 ob 19:49
Pojma nimate o zgodovini, potem pa mešate zelo različne pojme ...
AlFe
# 01.11.2011 ob 06:49
Bistvo krščanskega verovanja je vstajenje od mrtvih. Kdor ne verjame v vstajenje od mrtvih, ta ne more biti kristjan oziroma njegova vera je prazna: Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.1 Kor 15,14 Ko pa je bil Kristus obujen: V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Jn 14,2

Vse, ki verujejo drugače lepo prosim, naj svoje vere ne razlagajo ravna ta dan in pod člankom, ki pojasnjuje ozadje praznika Vsi sveti, ker izpadejo nestrpni kot komunisti. Naj napišejo svoj članek in ga objavijo!
pravi človek
# 31.10.2011 ob 20:57
Ramos jaz te spoštujem ampak preden komentiraš citate si jih vsaj preberi -dvakrat. In v krščanstvu je je prvi november praznik VSEH SVETIH. V popoldanskem času pa se opravlja še blagoslov grobov ker blagoslovljena voda je balzam za duše v vicah. Zato smo kristjani radi tačas z pokojnimi da jim vsaj ta dan naklonimo malo pozornosti, ker pa so v polpretekli zgodovini želeli povozit vse krščanske praznike pa so uvedli dan mrtvih. Tako zdaj na grobove rinejo tudi takoimenovani ATEISTI in vsi ostali. Drugi november pa je vernih duš dan. To pa je dan ko se spominjamo in molimo za vse verne duše, ki so še v vicah in še niso očiščene da bi smele v raj. Tako nekako sem poskušal na kratko opisat ta dva praznika s krščanskega pogleda vse neverujoče pa prosim za spoštovanje in da se ne norčujete s tega.
arto77
# 31.10.2011 ob 17:47
jutri je dan živih, ne mrtvih.
dan živih v mislih in srcih ljudi.
velenjcan
# 31.10.2011 ob 17:29
Od kdaj in zakaj to poimenovanje?
Prvi november poznamo kot dan spomina na mrtve od leta 1991, ko je bil priznan kot uradni državni praznik in dela prost dan z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. V Sloveniji se poimenovanje vsi sveti ni obdržalo v uradnem državnem koledarju, temveč se je ohranilo poimenovanje, ki je bilo uvedeno kot del socialističnega koledarja v SFRJ-ju. Tedanje oblasti so v skladu s politično-ideološkimi tendencami časa vsebinsko preoblikovale prvi november in ga preimenovale v dan mrtvih.


mlada raziskovalka nas prepričuje, da je ideologija delovala samo v SFRJ. naj še malo raziskuje, mogoče bo pa pomagalo.
pravi človek
# 31.10.2011 ob 23:01
to si dobro povedal stsigismund šel si še eno stopnjo naprej

lep pozdrav
Ramus
# 31.10.2011 ob 20:51
"kolikokrat si sveto pismo prebral ?"

Od začetka pa do konca niti enkrat. Po posameznih knjigah pa velikokrat,... ne štejem :)
cenitamsok
# 31.10.2011 ob 20:38
Ramus, kaj pa Jezusove besede na križu desnemu razbojniku: In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« Lk, 23,43
valika
# 31.10.2011 ob 19:47
"Znano je, da naj bi že južni Slovani krasili grobove ob vseh večjih praznikih, tudi za vse svete."
Pa kaj bo potrebno spet iti v OŠ in obnoviti znanje? V katero časovno obdobje bomo uvstili južne Slovane? In kam Jugoslavane?
Katastrofa:/ Predvsem pa žalostno ...
stsigismund
# 31.10.2011 ob 22:34
Kaj pa, če ima tako Ramus (adventist kajne?), kot katoličani prav?

Mogoče je pa posmrtno življenje v katoliškem smislu (v nebesih) že slika slave po "spanju" in Kristusovem prihodu. Okej, zdajle sem prebral serijo Ramusovih citatov iz Pisma, vendar roko na srce, slišati je o mnogih ljudeh, kateri so doživeli čudežna preživetja z obsmrtnimi izkušnjami (in logičnimi zgodbami), tako da življenja po smrti ni za jemat zgolj kot upanje, temveč kot dejstvo. Hočem reči, mogoče so ti ljudje imeli priložnost videti prihodnje življenje, ki se še bo zgodilo, kar je posmrtno življenje v katerega katoliki in protestanti verujemo, da se že dogaja. Ko dober človek umre, je enoumno tudi, da bo nekoč vstal. Kdaj se bo to zgodilo, oz. se je zgodilo, ni važno, če razumemo, da je čas v duhovnem smislu precej relativna zadeva, mislim, da tega v Svetem Pismu ni problem zaznati, vsaj meni se zdi. Torej, imamo celo množico ljudi, ki so zaspali pred nami. Vstali bodo, nekoč - torej so že vstali, v prihodnosti. Čas, ko njihova trupla ležijo na zemlji je pač merjen z našo uro.
Tako torej nima smisla, da se kristjani med sabo buckamo glede obstoja svetnikov in podobno, kajti vsi trdno upamo na vstajenje, kajne? Poleg tega pa ne zapustimo bistva - naše bistvo je Jezus Kristus, Pot, Resnica, Življenje. On je edina prava Pot, pusti vse druge razlage, Jezus je bistvo.

No, tako, malo filozofsko-relativističnega razmišljanja. Kaj pa, ko bi se raje dobili na eni pijači, da še malo podebatiramo, kaj? Oči me bolijo od ekranov :)

LP!
pgn7
# 31.10.2011 ob 19:23
@kunta brez kinte

vzemi si 5min casa (ko ravno ne bos na pokopaliscu) in pogooglaj malo pojem 'Juzni Slovani'. mogoce bos presenecen, da nima nobene veze z jugoslavijo, jugoslaveni, komsomolci itd.
zziga+
# 31.10.2011 ob 18:27
... mislim enotna jed in hkrati samostojna, ker ne rabiš še solate.
batistuta
# 02.11.2011 ob 15:23
Kje si ti Batistuta sošolka.
nesesekirat
# 01.11.2011 ob 13:14
V FLRJ in potem SFRJ je bil 1. november prazničen in dela prost dan (ob godrnjanju drugih republik) le v Sloveniji. In izbran je bil kot spomin na vse rajnke, ne le na rimokatoliške vernike, katerih se verni posebej spominjajo 2. novembra na dan "Vernih duš". Če pa je takratna komunistična oblast v Sloveniji za ta dan izbrala star krščanski praznik, pa le vse pohvale ji (tudi za pogum napram Beogradu).
Ramus
# 01.11.2011 ob 08:20
Janez 14,2-3. "2 V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? 3 Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz."

Saj je samo eno Krščanstvo in samo eno Sveto Pismo. Ne razumem zakaj jaz kot Kristjan ne bi smel deliti tega velikega veselja in upanja z drugimi tukaj. Morda pa bo še kdo izvedel kaj uporabnega za sebe. Upam, da ne zameriš moji majceni sopolnitvi, ker sem dopolnil tvoj citat z manjkajočo vsebino v zaključeno celoto :)
AlFe
# 01.11.2011 ob 06:57
Voditelje MMC RTV pa prosim, naj za komentiranje verskih praznikov zaprosijo ustrezne vernike iz te vere. Da ne prihaja do bedarij.
trnik
# 31.10.2011 ob 21:53
eva bat ista se ukvarja sama z sabo, pa kar mimo ga seka, to je to.
Ramus
# 31.10.2011 ob 21:19
"To pa je dan ko se spominjamo in molimo za vse verne duše, ki so še v vicah in še niso očiščene da bi smele v raj."

Spoštovani, hvala za vaše mnenje. Poznam verovanje v Rimokatoliški cerkvi in tudi ozadje nastanka tega praznika, ki je močno povezan z naukom o neumrljivi duši. Jaz osebno svoje verovanje temeljim na Svetem Pismu, kjer ne najdem tekstov, ki bi podpirali zamisel o "dušah, ki se v vicah čistijo" Sveto Pismo ponazarja stanje umrlih z spanjem. Tako umrli ležijo (spijo nezavedajoč se) v grobu in čakajo na vstajenje, ko se Jezus Kristus ponovno vrne. Tako uči Sveto Pismo. Saj poznate tisto, kar je Bog rekel Adamu,...

1. Mojzesova 3,19. "...Zares, prah si in v prah se povrneš."
Ramus
# 31.10.2011 ob 20:49
cenitam sok,... "In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju."

Janez 20,17. " Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Ali Ne dotikaj se me.Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.

Kako sedaj? Jezus pravi takoj po vstajenju da še ni bil pri Očetu :)
Da ne bo zmede, Grščina iz katere imamo današnje prevode Svetega Pisma ni poznala vejic in drugih znakov. Stavek, ki ga citiraš se v originalu glasi takole,...

"Resnično povem ti danes boš z menoj v raju"

Pravilen prevod z vejico pa bi bil: "Resnično povem ti danes, boš z menoj v raju"
arto77
# 31.10.2011 ob 20:08
Ramus

kolikokrat si sveto pismo prebral ?
Ramus
# 31.10.2011 ob 19:58
"Drugi november je praznik vseh rajnih oziroma vernih duš, ki počasti spomin na umrle, na njihove duše, ki so v vicah. Izvori tega praznovanja sežejo v oddaljeno preteklost"

Ta nauk se ne more šteti za Krščanskega, saj Sveto Pismo že v osnovi uči, da je duša umrljiva.

Ezekijel 18, 4. "4 Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre."

Prav tako je takšno učeje nasprotno učenju Svetega Pisma, da mrtvi spijo in se ničesar ne zavedajo. Pravzaprav ni nobene osnove, da bi slavili umrle, saj je Jezus Kristus tisti, ki se ga slavi. Nič ni narobe, če se umrlih spominjamo, sami umrli pa po pričevanju Svetega Pisma spijo in se ničesar ne zavedajo, prav tako nimajo ničesar več opraviti z našim svetom, tudi posredniki pri Bogu niso.

Pridigar 9,5-6. "5 Živi namreč vedo, da bodo umrli, mrtvi pa ne vedo ničesar več, zanje ni več plačila, saj je pozabljen spomin nanje. 6 Davno je minila njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist, na veke nimajo več deleža pri vsem, kar se godi pod soncem. "

1. Timoteju 2,5-6. "5 Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, 6 on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse, pričevanje ob svojem času. "
cenitamsok
# 31.10.2011 ob 19:01
Še link:
richy
# 31.10.2011 ob 18:25
Mene pa zanima, zakaj je na internet stani protokola preveden "dan spomina na mrtve" v angleščino kot
1st November - All Saints Day
http://www.protokol.gov.si/en/useful_inf
ormation/holidays/

Najbrž zato, ker bi se nam cel svet smejal, če bi videl, da smo takih (socialističnih) nebuloz zmožni samo pri nas, prevod pa je sedaj seveda popolnoma zgrešen (lahko tudi v slovenščino)
zziga+
# 31.10.2011 ob 18:24
@Katja: ... sta bila preoblikovana v uradna državna praznika

Kot je meni znano 31.10. ni državni praznik temveč le dela prost dan. Nacionalni in državni praznik dan Trubarja pa je 8.6.

Pri nas se 1.11. spominjamo prednikov - takšnih ali drugačnih in se mi zaradi tega zdi med bolj smiselnimi.
Recimo dan enotnosti jaz zelo težko razložim frocom (najprej zlijem mleko pol pa kosmiče in rečem - evo to je čokolino, enotna jed),
nikakor pa mi ne uspe razložiti onih prostih dni povezanih s prvo pravljico.
megatron
# 31.10.2011 ob 22:25
kmalu pa se bozic in kokakola itn... da pa bi preprecili zlorabo otrok in krst pred 18letom s tem preprecili in izkoreninili versko poneumljanje v stoletju pa ne.
megatron
# 31.10.2011 ob 22:21
nekateri si celo izposojajo denar za svece. hvala bogu, samo da ekonomija laufa
zemljemerec
# 31.10.2011 ob 21:06
g.Eva Batista zelo dvomim, da bi vi s takšnim izgledom in razmišljanjem v tistem času ostali celi in zdravi.Upam, da se zavedate, da so bile ženske v takratnem času zelo, zelo, zelo ustrahovane, ponižane in poteptane. Zato je žaljivo govoriti danes o prazniku tistega časa cerkvene diktature.
zziga+
# 31.10.2011 ob 19:34
@richi – glede posmehovanja, če bi v angleščino prevajali dobesedno
Ne vem, kaj ima spomin na prednike s socializmom in kaj je s tem v zvezi nebuloza

Če je nebula maglica v vasolju, potem je nebuloza lahko stopnjevana meglica – torej megla, kar se v prenesernem pomenu popolnoma lahko razlaga kot absurd ali nonsens oz. dejstvo, ki se ne da razumno razložiti.
Če je termin 'vsi sveti' torej zelo težko razložljiv, pomeni, da je promoviranje le tega pravzaprav, v primerjavi s preprostim spominom na prednike - prodaja megle.
In pri tako preprostih primerjavah, pa tudi tisočletna vsakodnevna in še nedeljska skupna pranja pač nič ne pomagajo.
zziga+
# 31.10.2011 ob 18:31
@richi, tudi Angležem se cel svet smeji, kako poljubljajo rokice Gadafiju, pol pa se ful borijo za demokracijo ...
Pa kaj je pravzaprav dejansko nebuloza, vsi sveti al spomin na prednike? A se da možgane mal uporabit ...
arto77
# 31.10.2011 ob 17:50
pa lahko bi šli kakšnega naključnega župnika kaj vprašat, ne pa eno brezvezno fdvjevko.
pa brez zamere.
KLIPAN
# 31.10.2011 ob 18:47
Kuntabrezkinte, vsaka čast!!!
Dolgo sem že na tem forumu, ampak tako bolanih izjav pa še nisem bral nikoli.
Mlada raziskovalka po partijski direktivi ne sme objaviti.........??????!!!!!!!!!
Kako pa ti je tu uspelo povezati partijo in tole mlado raziskovalko, za to pa si zaslužiš časten naziv- največji i...t foruma.
Čestitamo!
cheyenne
# 31.10.2011 ob 16:30
zakaj ljudje ne dojamejo, da se praznik imenuje "dan spomina na mrtve" in ne "dan prižiganja sveč in rinjenja na pokopališče v največji gužvi"! point je ta, da se rajnega svojca spominjaš (in mogoče na ta dan obudiš kakšno pozabljeno anekdoto iz njegovega/njenega življenja)-in to lahko še bolj umirjeno in poglobljeno počneš doma, kot pa na nabito polnemu pokopališču! sej z obiskovanjem grobov ni nič narobe, ampak zdi se mi da imajo ljudje, ko obiščejo grob na prvi november, v mislih vse prej kot pa tistega ki je tam pokopan (tistemu ki tam leži verjetno ni prav veliko mar če prižgeš na njegovemu grobu eno ali pa dvajset sveč, ter ali prineseš šopek na travniku nabranih rožic ali pa ikebano za 100 evrov)!
walter50
# 31.10.2011 ob 16:52
Kunta brez kinte kakšne reference pa ti imaš,da lahko sodiš o njenem delu razen tega,da takoj tudi ob tem običaju širiš politične kozlarije.
zozo
# 31.10.2011 ob 16:41
dan, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja????

Zdaj me je 8 odraslih pogledalo kot največjega butca, ko sem jim povezal 1. november, zmagoslavje in veselje. Buuu?!?!
SkodaOctavia
# 31.10.2011 ob 16:35
Ti prazniki so kr neki.... čez celo leto nič,pol pa v enem dnevu navali narode... BREZVEZE res...
Trooper
# 31.10.2011 ob 16:21
dan smeti :D
PatrickBateman
# 31.10.2011 ob 16:03
1.november...vsi sveti
kaksno zamgoslavje in veselje...pa naslednji dan se dan mrtvih...
Kazalo