Slovenski pravni red absolutno verjame, da obstaja nekaj, kot je slovenska kri, da to ni isto, kot biti državljan. Tudi večina ljudi verjame, da je to naravno in res, je prepričana Irena Šumi. "Celo slovenska ustava razlikuje med državljanom in Slovencem, ko v 3. členu najprej trdi, da je Slovenija last svojih državljank in državljanov, nato pa doda, da je utemeljena na neodtujljivi in trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe," pravi Irena Šumi.

"Če bi nam - tako kot Britancem - grozil referendum o izstopu iz EU-ja, kdo bi torej lahko glasoval, državljani in državljanke ali pripadniki slovenskega naroda," se sprašuje Irena Šumi v oddaji Intervju nocoj na TV Slovenija 1, katerega del objavljamo spodaj.
Irena Šumi je socialna in kulturna antropologinja, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo ter samostojna raziskovalka na mariborski Alma Mater Europaea. Je avtorica številnih znanstvenih del, zbornikov in člankov, predvsem o holokavstu, interpretaciji zgodovine in spravi. Objavlja v najuglednejših tujih antropoloških publikacijah. Raziskovala je v ZDA, na Norveškem in v Franciji. V času begunske krize se ji kot izredno nevarno kaže dejstvo, "da se država dela nemočno, kajti takrat je možen prav vsak izbruh nasilja".

Ko starosta slovenske osamosvojitvene politike, gospod Ivan Oman izjavi: "Slovenija, vsaj zdaj, nima prostora za begunce … Nima prostora za tujce. Preprosto ne. Pa ni treba za to nobene ksenofobije, nobenega sovraštva. Ampak preprosto ni prostora." Kako vi razumete to izjavo, da sicer nismo sovražni in ksenofobi in da je problem samo v tem, da nimamo prostora za begunce?
Taki argumenti vzbujajo slabe asociacije. V zgodovini je že nekdo govoril, da nima prostora in mu zmanjkuje prostora. V mislih imam seveda Hitlerjev lebensraum. Slovenija je zelo redko naseljena. Slovenija ima 65 praznih vasi, ogromen fond praznih stanovanj in hiš in naša neštevilnost nas tudi gospodarsko zelo veliko stane.

Če si ogledamo izjavo enega izmed organizatorjev protestov v Šenčurju, pa vidimo, da ni govoril o pomanjkanju prostora, ampak je problematiziral dejstvo, da ljudje iz bližnjevzhodnih držav ne sodijo v naše okolje. Kakšne vrste argument pa je to?

To je isti argument, kot je bil uporabljen v primeru džamije. Džamija na Dunaju ni tujek, v tujini ni tujek, pri nas pa bi bil. Ksenofobija je vljuden izraz za rasizem, da ne bi slepomišili. Pri nas je problem srenjskih odnosov. Ti odnosi so zgodovinski, vztrajajo že, odkar se je pojavil prvi projekt slovenske državnosti in avtonomije. V analitskem pogledu ima ta problematika to konstanto, da se v slovenski populaciji nikoli ni stabilno razvila razredna razslojenost. Vsi smo nenehno nižji srednji razred, še prej pa smo vsi bili kmetje. Zato je rasizem tako histeričen in tako obramben. Nismo navajeni na ljudi, ki imajo drugačne interese od povprečnih, znanih, naših, ljudi, ki so drugače kulturno formirani, te izkušnje nimamo v lastni populaciji, zato na ta način tako reagiramo.
Nenehno nam dajete pod nos, da se narodi gradijo, najbrž je marsikomu zelo neprijetno poslušati, da narodi in torej tudi Slovenci, nimamo neke 'slovenske krvi' h kateri spada tudi 'naša gruda' … Kadar rečemo - Mi, Slovenci, kaj s tem mislimo, vse nas, ki smo bili "iste krvi rojeni na rodni grudi", ali imamo pri tem v mislih tudi Rome, Jude, druge manjšine in ljudi, ki so po poreklu od drugod?
Uveljavitev poimenovanja Slovenec, Slovenka, za vse državljane in sploh dolgotrajne prebivalce – nam ni uspel. Celo do te mere nam ni uspel, da imamo razlikovanje med državljanom in Slovencem zapisano v ustavi. In to v 3. členu, v enem samem stavku. V tem stavku se najprej trdi, da je Slovenija država, ki je last svojih državljank in državljanov, nato pa, da je utemeljena na neodtujljivi in trajni pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Hipotetično si predstavljate, da bi se morali na hitro odločiti za nekaj takega, kot je brexit, torej izstop Velike Britanije iz Evropske unije … Kdo bi v našem primeru na takem referendumu lahko volil: državljani in državljanke ali pripadniki slovenskega naroda? Tretji člen očitno razlikuje med državljani in slovenskim narodom.

Kaj to izraža? Negotovost piscev ustave, neznanje piscev ustave ali še kaj drugega?
Ne vem, kaj je vodilo pisce ustave, zanesljivo pa je celotna ustava napisana v stilu, ki mu kolega Braco Rotar pravi 'kri in grudovstvo'. Ustava pozna kategorijo avtohtonosti, ki je ustavno sodišče v več judikatih ni uspelo razložiti, in vendarle je to seveda ustavna kategorija.
Imamo tudi poseben zakon, ki določa odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, tam je pa zgodovinsko precej bridko zapisano. Mislim, da do petega kolena velja, da je človek v posesti te dragocene substance, ki se ji reče slovensko poreklo, čeprav nima nobenih slovenskih kulturnih znakov in znanj. Naš pravni red torej absolutno verjame, da obstaja nekaj, kot je slovenska kri, in da to ni isto, kot biti državljan. Mislim, da tudi večina ljudi verjame, da je to naravno in da je to neka resnica.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.