Domači znanstveniki bi lahko že leta 2011 in 2012 dobili po 7,4 milijona evrov iz posebnega sklada Marie Curie, a je slovenski projekt obakrat dobil prenizko oceno in preveč pripomb. Po besedah direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost Jozsefa Györkösa je bil predlog obakrat preveč osredotočen na prijavitelje iz Slovenije, medtem ko Evropska komisija poskuša spodbujati medevropsko sodelovanje.

Slovenija se od leta 2013 na ta razpis sploh ne prijavlja več in je tako edina evropska država, ki nima svojega projekta v omenjenem skladu. Györkös pojasnjuje, da se Slovenija tudi letos ne bo prijavila na razpis, ker ocenjuje, "da nismo zmožni narediti dobre prijave."

K tej nezmožnosti prispeva tudi kadrovska podhranjenost agencije, a so nekateri znanstveniki kljub temu ogorčeni. Tudi znanstvenica Urša Opara Krašovec meni, da bi nekdo moral odgovarjati. Prepričana je, da je problem v našem pravilniku o sofinanciranju raziskovalne dejavnosti, ki določa razpisne pogoje in postopke, na kar je Evropska komisija opozorila Agencijo za raziskovalno dejavnost že pred petimi leti.

Pred 14 dnevi je bil objavljen nov pravilnik, a - kot pravi Urša Opara Krašovec - ne prinaša prav nič takega, da bi bili lahko uspešni na razpisu.

Zanimalo nas je, kako lahko ministrstvo to dopušča. Odgovorili so, da so agencijo pozvali, naj kandidira na razpisu, a se je ta odločila za drugega. Na razpisu Marie Curie naj bi kandidirala prihodnje leto.