Pravosodni minister Goran Klemenčič ni zadovoljen z obrazložitvijo odločitve državnotožilskega sveta v primeru Zvonka FIšerja. Foto: BoBo
Pravosodni minister Goran Klemenčič ni zadovoljen z obrazložitvijo odločitve državnotožilskega sveta v primeru Zvonka FIšerja. Foto: BoBo
Zvonko Fišer, Boštjan Škrlec
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je že pojasnil, da ne bo odstopil. Foto: BoBo
Klemenčič bi razrešil Fišerja, a ga ne more

Državnotožilski svet (DTS) je svojo odločitev glede Fišerjevega ravnanja v zadevi Škrlec obrazložil zelo skopo, je po seji vlade ocenil Klemenčič. Fišer bo po njegovem mnenju težko opravljal svoje delo, "ampak samo na njem je, da se do tega opredeli in se odloči".

DTS je sicer edini pristojni organ za predlaganje razrešitve generalnega državnega tožilca, je dejal Klemenčič. Odločitev tega organa morajo zato spoštovati vsi, ne glede na to, kaj si o njej mislijo. Če pa bi minister imel možnost poziva k odstopu, bi to storil.

Obrazložitev DTS-ja za Klemenčiča nezadostna
Klemenčič je od DTS-ja pričakoval, da bo svojo odločitev, kakršno koli že, dobro obrazložil. To pa se po njegovem ni zgodilo. Obrazložitev je namreč kratka, na treh straneh, od tega je le ena stran vsebinske obrazložitve, je dejal minister. DTS je poklical generalnega državnega tožilca na zagovor in se odločil, da mu v celoti verjame, kar je legitimno, pravi Klemenčič.

Tudi sama presoja je bila za ministra izjemno skopa. DTS se je namreč "proti pričakovanjem" omejil le na ugotavljanje enega samega dejstva, zato se ni opredelil do ugotovitev drugih državnih organov, niti do Fišerjevega ravnanja po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Fišerjeva razprava je bila po besedah Klemenčiča neprimerna in nedostojna ter deloma spolitizirana. Klemenčič, kot je dejal, namreč ne pristaja na Fišerjevo stališče, "da je vsako dajanje mnenja o generalnem državnem tožilcu avtomatično pritisk nanj".

Klemenčič: Fišer ravnal neprimerno
Za Klemenčiča je sicer nesporno, da so v razpravi nekateri politiki prestopili mejo primernega, vendar je ob tem spomnil na 80. člen zakona o državnem tožilstvu, ki med kršitve državnotožilske dolžnosti uvršča tudi neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje v zvezi z opravljanjem državnotožilske službe ali nasploh. Fišer pa je v razmerju do KPK-ja za Klemenčiča storil prav to.

Kršitev zakona je v Fišerjevem primeru doslej ugotovilo že pet institucij, je spomnil minister. Ker je Fišer že sporočil, da ne namerava odstopiti, Klemenčič sicer zagotavlja, da bodo sodelovali korektno in profesionalno. Kot pravi, noben sistem ne sme bit talec enega človeka. "Napake enega človeka ne pomenijo omalovaževanja celega sistema, prav tako pa si uspehov sistema, in ti na tožilstvu so, ne more pripisovati en človek," je še poudaril Klemenčič.

Že letos se bodo lotili vprašanja imenovanja in vzpostavljanja odgovornosti pravosodnih funkcionarjev, je napovedal minister. Sistem je zdaj za različne funkcionarje različen, zato je treba po njegovem mnenju vzpostaviti preglednejšega.

DTS verjel Fišerju
DTS je v obrazložitvi pojasnil, da Fišerjevo ravnanje ni imelo škodljivih posledic za državno tožilstvo, niti ni škodljivo vplivalo na izvajanje njegovih zakonsko določenih nalog in dolžnosti pri pregonu kaznivih dejanj. Svet ni imel nobenega razloga, da ne bi verjel Fišerjevemu pojasnilu, da je pri predlaganju Boštjana Škrleca ravnal v dobri veri in brez kakršnega koli drugega motiva, so zapisali.

Prav tako je DTS sprejel Fišerjevo pojasnilo, da je med tožilci opravil poizvedbe in razen Škrleca ni našel kandidata.

A Fišer bi moral po ustavljenem postopku imenovanja začeti nov postopek, ne pa nadaljevati že ustavljenega, meni DTS. Razpisni postopek je bil namreč zadržan zaradi pritožbe druge kandidatke, ki ni izpolnjevala pogojev, nato pa se je na poziv prijavil le Škrlec.

KPK mora umakniti tudi del poročila v zvezi s Fišerjem
Kot so sporočili s KPK-ja, je upravno sodišče z začasno odredbo komisiji naložilo, da s svoje spletne strani umakne tudi zaključne ugotovitve o imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Škrleca v delu, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. V delu, ki se nanaša na nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, je komisija poročilo že umaknila.

Spomnimo: KPK je 10. aprila sporočil, da so pri nadzoru imenovanja Škrleca ugotovili, da sta Fišer in Zalar ravnala koruptivno. Oba sta zaradi poročila vložila tožbo in sodišču predlagala, naj do končne odločitve protikorupcijski komisiji naloži začasen umik objave poročila s spletne strani.

Klemenčič bi razrešil Fišerja, a ga ne more