Arbitražno sodišče bo za določitev stika Slovenije z odprtim morjem uporabljalo mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrih sosedskih odnosov, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Foto: MMC RTV SLO
Arbitražno sodišče bo za določitev stika Slovenije z odprtim morjem uporabljalo mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrih sosedskih odnosov, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Foto: MMC RTV SLO
Glede nadaljnjega odločanja o ratifikaciji pa je Pahor sklical sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank in poslancev narodne skupnostije za petek ob 19. uri. Foto: EPA
Ernest Petrič
Namen sporazuma je ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti njegovo sestavo in delovanje, je ob predstavitvi odločitve sodišča pojasnil sodnik poročevalec Ernest Petrič. Foto: MMC RTV SLO
Arbitražni sporazum
Arbitražno sodišče bo o določitvi meje na kopnem in na morju odločalo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava. Foto: MMC RTV SLO

Koalicijske stranke so se sicer sestale kmalu po torkovi oznanitvi odločitve ustavnega sodišča, ki je sklenilo, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo. Predsedniki koalicijskih strank (manjkal je Karl Erjavec iz DeSUS-a), so tako še v torek menili, da predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu ni potreben.

Javnost je o dogovoru obvestila Katarina Kresal (LDS), ki je dejala, da so odločitev sprejeli, ker menijo, da je bilo o tej temi izrečenih že veliko mnenj, "zdaj pa imamo tudi stališče ustavnega sodišča.".

Neenotno znotraj koalicije
Kljub dogovoru, pa se je že v torek izkazalo, da stališča znotraj strank niso enotna, zato so se tokrat sestale koalicijske poslanske skupine in ugotovile, da je "utemeljen ponovni razmislek o tem, ali nadaljevati s postopkom razpisa posvetovalnega referenduma o arbitražnm sporazumu." Vodje poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS so pojasnili, da posvetovalni referendum predlagajo zato, da bi se v pripravah nanj državljanom omogočila celovita informacija o vsebini, pomenu in posledicah arbitražnega sporazuma.

Referendum bi bil utemeljen v primeru, da bi njegov pozitivni izid (v katerega koalicijski poslanci ne dvomijo) pripeljal do podpore arbitražnemu sporazumu vseh parlamentarnih strank. Če pa bo opozicija potrditvi sporazuma še naprej nasprotovala in celo dopuščala možnost razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma, pa bi bil razpis dveh referendumov "neracionalen in nepotreben", so še sporočili vodje koalicijskih poslanskih sklupin.

Ustavni sodniki so z osmimi glasovi za in enim proti odločili, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo, ker ne določa poteka meje med državama pogodbenicama. Namen sporazuma je ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti njegovo sestavo in delovanje, je ob predstavitvi odločitve sodišča pojasnil sodnik poročevalec Ernest Petrič.

Takoj potem ko je ustavno sodišče sporočilo svojo odločitev, je premier Borut Pahor dejal, da bo koalicijskim partnerjem predlagal, da se ne odločijo za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma. Predsedniki Zaresa, DeSUS-a in LDS-a, Gregor Golobič, Karl Erjavec in Katarina Kresal, so se s predlogom strinjali. Kresalova je v imenu koalicijskih predsednikov dejala, da ni smiselno, da se ljudi obremenjuje s posvetovalnim referendumom. Tudi predsednik države Danilo Türk še vedno zagovarja posvetovalni referendum.

Glede nadaljnjega odločanja o ratifikaciji je Pahor sklical sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank in poslancev narodne skupnosti za petek, 26. marca, ob 19. uri.

V SD-ju in Zaresu za posvetovalni referendum
Miran Potrč je v imenu poslanske skupine SD-ja še pred sestankom predsednikov koalicije dejal, da se jim referendum zdi smiseln. Prav tako v Zaresu menijo, da bi morali iti po začrtani poti, torej da bi razpisali referendum. Če pa v koaliciji pride do odločitve o nepotrebnosti referenduma, bodo to odločitev spoštovali. V LDS-u so zadovoljni z ugotovitvijo ustavnega sodišča in se jim zdi napovedani posvetovalni referendum nepotreben. Stališče DeSUS-a še pričakujemo.

Sicer pa naj bi se glede stališča o referendumu predstavniki koalicijskih strank sestali še danes.

Celoten arbitražni sporazum si lahko preberete tukaj.

Janša: Odločitev ustavnega sodišča je sprta sama s seboj
Predsednik SDS-a Janez Janša pa je na tiskovni konferenci dejal, da je odločba ustavnega sodišča o arbitražnem sporazmu unikum, saj je sprta sama s seboj. V primeru neugodne odločitve sodišča bi morali namreč spremeniti ustavo in temeljno ustavno listino, na kateri se ustavno sodišče v svoji odločbi samo sklicuje. Po oceni predsednika SDS-a je tako predhodni posvetovalni referendum tudi edina možnost, da se prepreči naknadni zakonodajni referendum.

Za naknadni zakonodajni referendum SLS in SNS
Naknadni zakonodajni referendum še vedno zahtevata Slovenska ljudska in Slovenska nacionalna stranka. V SLS-u vztrajajo, da bi moral v državnem zboru, "ker gre za ustavno materijo", arbitražni sporazum dobiti dvetretjinsko večino, predsednik stranke Radovan Žerjav pa opozarja tudi, da ustavno sodišče sploh ni odločalo o primernosti sporazuma.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je poudaril, da je ustavno sodišče dejalo, da sporazum ne določa same meje, govori pa, da je treba uporabiti mednarodno pravo, kar pomeni, da moramo upoštevati, da so bile meje znotraj nekdanje Jugoslavije. Iz SDS-a so sporočili, da odločitev še preučujejo in da bodo stališče sporočili danes.

France Bučar po torkovi odločitvi ustavnega sodišča ni spremenil mnenja glede arbitražnega sporazuma, za katerega meni, da je slab za Slovenijo. Pri sporazumu namreč ni vprašljiv z ustavnega vidika, temveč je vsebinsko nesprejemljiv.

Glede predhodnega posvetovalnega referenduma je dejal, da je to "vprašanje taktike."

.

Kaj prinaša arbitražni sporazum?
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško pravi, da se ustanovi arbitražno sodišče, ki ga bo sestavlja pet arbitrov. Evropska komisija bo pripravila listo kandidatov za sodnike, iz katere bosta državi soglasno imenovali predsednika in dva člana sodišča. Vsaka država bo imenovala še po enega sodnika. Naloga arbitražnega sodišča je določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, stik meje z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območji.

Arbitražno sodišče bo o določitvi meje na kopnem in na morju odločalo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem pa bo uporabljeno mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrih sosedskih odnosov, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.

Arbitražni sporazum še določa, da noben enostranski dokument, ki je bil sprejet po 25. 6. 1991, nima pravnega pomena za arbitražno sodišče in da nobeden od dokumentov, ki jih je Hrvaška predložila v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ne predstavlja prejudica za arbitražno sodišče. Odločitev arbitražnega sodišča je za obe državi zavezujoča.