Predlog še ni šel niti v javno razpravo, pričakovati pa je, da bo predlog zakona v javnost prišel konec leta, oziroma v začetku prihodnjega leta," je povedal Matjaž Emeršič z veterinarske uprave (Vurs). Kot je pojasnil, so predlog za spremembo zakona o varstvu živali na nedavnem sestanku podale občine, da bi se z omenjenim prispevkom razbremenile financiranja skrbi zapuščenih živali.
"O višini takse ni bilo govora, ker mi prav tako nimamo pravice o tem odločati," je dodala. "Občine, ki imajo velike potrebe, veliko zapuščenih živali ali pa se zavedajo te svoje odgovornosti, ki jim jo že zdaj zakon nalaga, bi tako imele možnost pobirati takso. Edino, kar bi kot država vztrajali, bi bilo, da se to strogo namensko uporabi za zaščito živali," je še pojasnila Čadonič Špeličeva.
Občina bi se po besedah direktorice Vursa odločila, ali bi prispevek sploh pobirala, saj obstajajo občine s podeželja, kjer teh težav ni. "Posebno mestne občine pa imajo več problemov z zapuščenimi ali pa t. i. divjimi mačkami. To so nikogaršnje mačke, ki se nekontrolirano razmnožujejo, recimo, ob smetnjakih, tam, kjer iščejo hrano, in to moti občane ter občinske oblasti," je sklenila Čadonič Špeličeva.
Koliko naj bi ta prispevek znašal, še ni znano. A kot pojasnjuje Emeršič, naj bi šlo za neko okvirno številko, vendar še ni nič dogovorjeno, kako naj bi se ta prispevek sploh določal. Občine bodo najverjetneje odločale same, ali bodo dajatev sploh uvedle in na podlagi tega pa bodo odmerile njegovo višino.
Poleg tega predlogi zajemajo tudi višje kazni za mučenje živali, pasje parke, kjer bi se lahko štirinožci sprehajali brez povodca, obvezno uporabo povodca na javnih mestih, spremembe pri testih na živalih …
Živali bi preverjali mestni redarji
V skupnosti občin predlagajo, da se v novem zakonu opredeli vprašanje skrbi za zapuščene živali kot komunalno storitev, občini pa se omogoči pobiranje namenskega komunalnega prispevka za to dejavnost, pišejo Slovenske novice.
S tako zbranimi sredstvi bi občine lahko skrbele za zapuščene pse in mačke, sterilizacijo potepuških mačk in financirale programe za promoviranje odgovornega lastništva živali.
Porajajo se tudi ideje, da bi po novem pristojnosti nadzora prenesli na občinska redarstva, ki bi nadzirali fizično varstvo psov na javnih krajih, njihovo registracijo in veljavnosti cepljenja proti steklini. Občine imajo sicer pomisleke, da redarji za to niso primerno izobraženi in usposobljeni.
V Sloveniji je bilo leta 2010 registriranih 223.260 psov, neregistriranih pa naj bi bilo še vsaj 10.000, ki običajno končajo v zavetiščih na račun občin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje