Sedanja vlada, ki jo vodi Borut Pahor, je prisegla 21. novembra lani. Za njo je leto izzivov. Kako se je odrezala? Foto: Vlada/Grega Wernig
Sedanja vlada, ki jo vodi Borut Pahor, je prisegla 21. novembra lani. Za njo je leto izzivov. Kako se je odrezala? Foto: Vlada/Grega Wernig
Peter Lah
Glede arbitražnega sporazma je Lah dejal, da imamo ta problem že dvajset let, in zato mu ni jasno, zakaj je za Slovenijo tako pomembno, da bi se ta zadeva razrešila takoj. Foto: MMC RTV SLO

Arbitražni sporazum je eden največjih dosežkov te vlade. Primerljiv s podpisom sporazuma z Rusijo o gradnji Južnega toka, plinovoda skozi Slovenijo. Kajpak, če bo realiziran.

Vlado Miheljak o arbitražnem sporazumu

Naenkrat je zadeva postala zelo pomembna, zelo hitro je bilo zadeve potrebno reševati. Iz pogajanj vemo, da, če ti želi nekdo nekaj tako na hitro prodat, takrat vemo, da je nekaj narobe.

Peter Lah o podpisu arbitražnega sporazuma

Vlada ima po mojem mnenju nekaj kompetentnih ministrov strokovnjakov, ki bi se lahko uspešno vključili v reševanje krize, a vlada odpove kot celota. So dobri posamezniki, a slab tim.

Vlado Miheljak o spopadanju slovenske vlade z gospodarsko krizo.
Vlado Miheljak
Imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca se Vladu Miheljaku zdi popolnoma nepremišljena in nerazumna gesta. Foto: MMC RTV SLO

Voditelj v krizi je predvsem voditelj zaradi tega, ker je pri ljudeh zmožen zbuditi določeno zaupanje, da jih bo popeljal skozi težke čase. Lahko je biti general v miru, težko je biti general v vojni. Vojna je težek čas in vojaki morajo zaupati svojemu genralu. Zaupanje pa temelji tudi na tem, kaj so pokazali (vodtelji) v preteklem delu. Ko pa pogledam življenjepise teh vidnih predstavnikov vlade, ne dobim občutka, da bi bili kompetentni za spopadanje z gospodarsko krizo.

Peter Lah o spopadanju slovenske vlade z gospodarsko krizo

Obljuba (da se ne bo kadrovalo, op.a.) je bile nespametna. Vsaka vlada mora do neke mere »kadrovati«, torej postavljati ljudi, ki jim zaupa. A zaplet prelomljene obljube je tudi bizaren. Janševa vlada je izvajala veliko bolj neposredne in grobe zamenjave.

Vlado Miheljak o kadrovanju vlade

Predsednik vlade, ki je rekel, da ne bo menjal ljudi, obenem pa se pokaže, da je bilo veliko ljudi zamenjanih, je poslal določen signal ljudem, možni sta dve interpretaciji. Ena možna razlaga je ta, da je zavajal. Druga možna interpretacija je ta, da predsednik vlade nima vpliva na to, kaj se dogaja v vladi. Ampak on bi moral biti tisti, ki vodi in ima vajeti v rokah.

Peter Lah o kadrovanju vlade
Prva obletnica Pahorjeve vlade

Za komentar prvega leta dela vlade smo se obrnili na Petra Laha, dekana fakultete za medije in duhovnika, ter na Vlada Miheljaka, profesorja na Fakulteti za družbene vede. Sporazum o arbitraži, ki ga je Slovenija sklenila s Hrvaško, da bi le rešila mejni spor, je eno glavnih političnih dogajanj zadnje čase. Premier Borut Pahor je dejal, da je sporazum dober za Slovenijo. Kaj pa pravita analitika? Poleg arbitraže smo analitikom postavili vprašanja, povezana še z dvema pomembnima temama - gospodarsko krizo in kadrovanjem. Kako sta odgovorila?

1. ARBITRAŽNI SPORAZUM
Lah je na začetku pogovora najprej poudaril, da ni politični analitik, temveč se ukvarja z mediji, zato na stvari gleda z vidika državljanov. Kot je dejal, mu ni jasno, zakaj naenkrat taka naglica. "Naenkrat je zadeva postala zelo pomembna, zelo hitro je bilo zadeve treba reševati. Iz pogajanj vemo, da če ti želi nekdo nekaj tako na hitro prodati, takrat vemo, da je nekaj narobe." Dodal je, da se človek ne more odločati pod časovnim pritiskom. Ob tem se je vprašal, ali morebiti obstaja kakšen pritisk. "Že dvajset let smo pri tem in ni mi jasno, zakaj se mudi in zakaj je za Slovenijo tako pomembno, da bi se ta zadeva razrešila takoj, še letos," pravi Lah.

Po drugi strani pa se Vladu Miheljaku arbitražni sporazum zdi eden največjih dosežkov te vlade in primerljiv s podpisom sporazuma z Rusijo o gradnji Južnega toka, plinovoda skozi Slovenijo. "Kajpak, če bo realiziran," dodaja. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi vlada končno presekala gordijski vozel slovensko hrvaških odnosov in dosegla več, kot ji zagotavlja mednarodno pravo, torej stik ozemeljskih voda z odprtim morjem.

Lah tukaj opozarja še na en vidik. Po njegovem mnenju imamo na eni strani pogajalske mize ljudi, ki so starejši in premeteni politiki, na drugi strani imamo ljudi, ki so zelo sveži, mladi, ob tem pa meni, da starost pomeni tudi določeno izkušenost in modrost.


Če bi do referenduma prišlo, bi se ga Lah zagotovo udeležil, kako bi glasoval, pa še ne ve. In če bi bil predlog sporazuma na referendumu zavrnjen, bi Lah pričakoval Pahorjev odstop, saj meni: "Predsednik vlade zelo veliko stavi na to potezo, zastavil je zelo velik del svojega ugleda, in če bodo volivci rekli, da se ne strinjajo z njegovim predlogom, je odgovor jasen". Miheljaku pa se referendumski "ne" ne bi zdel zadosten razlog za odstop premierja, temveč le želja tistih, ki so zdaj v opoziciji, da bi tako po bližnjici prišli do volitev.

Sicer pa Miheljak posvetovalnega referenduma ne podpira, saj se po njegovem mnenju tako ne bi rešilo ničesar. Kot nam je dejal, bi prej zagovarjal hitro zakonsko rešitev za odločanje z dvetretjinsko večino, ki bi bilo javno. "Naj se vidi, kdo je iskren, kdo pa zgolj politično preračunljiv. Referendum je zgolj bežanje od odgovornosti – sprejemanja ali zavračanja sporazuma in pomeni podtikanje gnilega jajca volivcem," pravi.

2. GOSPODARSKA KRIZA
Druga velika tema je gospodarska kriza in spopadanje slovenske vlade z njo. Lah pravi, da je že kmalu po lanski zmagi menil, da bi ta ekipa brez težav vodila državo v obdobju neke stabilne gospodarske rasti in da ni dobil vtisa, da bi bila ta ekipa sposobna voditi državo skozi krizo. To je argumentiral z besedami, da imamo v ministrski ekipi ljudi, ki so v glavnem iz akademskega sveta in javne uprave in so večino svojih izkušenj pridobili zunaj gospodarskega sektorja.

"Pri ljudeh bi zagotovo vzbudilo določeno vrsto zaupanja, če bi bili v vlado imenovani ljudje z več izkušnjami, tudi v gospodarstvu. V Sloveniji namreč govorimo o strokovnosti kot o zadevi, ki bi rešila vse težave. Zagotovo, da mora biti človek strokoven, a to ni edina zahteva," je povedal.

Pozitivnejši odnos do vladne ekipe, a še vedno kritičen, ima Miheljak. Po njegovem mnenju ima vlada nekaj kompetentnih ministrov, ki bi se lahko uspešno vključili v reševanje krize, bolj problematična se mu zdi vlada kot celota, zato poudarja, da je vlada sestavljena iz dobrih posameznikov, ki pa so slab tim.

Pri tem je razložil, da je ravno pred kratkim bil na posvetu, kjer je neki ekonomist dejal, da se za letos predvideva osemodstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodki v proračun pa da bodo za petino nižji. "In kaj slišim? Javna uprava si je izpogajala višje plače. Kakšen signal pošilja? Bodisi, da ni problema, se pravi, lahko trošimo še naprej, a mi vemo, da problemi so, ali da ta vlada ne zna reševati stvari oziroma je to ne zanima. Ne glede na to, da ljudje zunaj umirajo od lakote, bo država ugodnosti imela še naprej," je bil kritičen. O porabi je spregovoril tudi Miheljak: "Menim, da bi se vsaka vlada v tem trenutku vrtela okrog temeljnega vprašanja, kaj sme početi in koliko sme to stati. Z drugimi besedami, koliko ljudi je dopustno žrtvovati, da bi situacijo stabilizirali," razmišljanje o krizi pa sklenil z oceno, da bi vladi lahko očitali neodločnost in prenizko samozavest.

3. KADROVANJE
Kritike opozicije na delo vlade so letele tudi na račun kadrovanja, SDS je celo vzpostavil števec kadrovskih zamenjav. Ob omembi SDS-ovega števca kadrovski zamenjav je Lah dejal, da se je tudi sam pojavil na njem, ko je ministrica za kulturo Majda Širca zamenjala člane komisije, ki je ocenjevala vloge za sofinanciranje programskih vsebin. Mandat bi se jim sicer moral izteči junija, a nam je Lah dejal, da je on kratko ministričino zahvalo za sodelovanje prejel že aprila oziroma maja.

Pahorjevo napoved, da se ne bo kadrovalo, je Miheljak ocenil kot nespametno. Vsaka vlada mora do neke mere kadrovati, torej postavljati ljudi, ki jim zaupa, pravi, a je zaplet z neizpolnjeno obljubo zanj še vedno bizaren. Je pa Miheljak opozoril, da je Janševa vlada izvajala veliko bolj neposredne in grobe zamenjave ter zamenjevala ljudi na položajih, preden jim je potekel mandat. In kakšen odgovor naj bi na to po Miheljakovem mnenju ponujala opozicija, torej prejšnja oblast? "Mi (prejšnja vladna koalcija) nismo obljubljali, da ne bomo kadrovali, Pahor pa je to obljubil in obljubo prelomil."

Z Lahom smo spregovorili tudi o imenovanju Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti. "Videl sem fotografijo, na kateri ima Gulič majico z napisom Satan. Kaj poveš ljudem, ko takega človeka imenuješ za predsednika urada za verske skupnosti? Lahko, da je gospod Gulič izredno kompetenten in sposoben človek, ampak obstaja taka fotografija, in verjamem, da ni bila slučajno narejena, ampak je gospod Gulič dejansko aktiven v taki skupini, ki ne gre ravno skupaj s pojmovanjem večjih, kredibilnih verskih skupnosti," nam je Lah dejal v pogovoru. Zanj je tako to znamenje, ki draži ljudi in po nepotrebnem vnaša določeno razburejnje, kar ponovno postavlja vprašanje kredibilnosti te vlade. Miheljaku pa se je spornen zdel prav odziv RKC-ja, in ne samo imenovanje Guliča.

Glede milijonske nagrade nekdanjemu prvemu možu Nove Ljubljanske banke Marjanu Kramarju Lah pravi, da morata plača in nagrada biti sorazmerna z učinkovitostjo in tveganjem. "Ampak, če je bilo delo učinkovito, potem imajo po navadi tudi delavci nekaj od tega," je dejal, Vlado Miheljak pa je komenitral, da je NLB očitno spomenik kadrovskih zlorab v Sloveniji.

Arbitražni sporazum je eden največjih dosežkov te vlade. Primerljiv s podpisom sporazuma z Rusijo o gradnji Južnega toka, plinovoda skozi Slovenijo. Kajpak, če bo realiziran.

Vlado Miheljak o arbitražnem sporazumu

Naenkrat je zadeva postala zelo pomembna, zelo hitro je bilo zadeve potrebno reševati. Iz pogajanj vemo, da, če ti želi nekdo nekaj tako na hitro prodat, takrat vemo, da je nekaj narobe.

Peter Lah o podpisu arbitražnega sporazuma

Vlada ima po mojem mnenju nekaj kompetentnih ministrov strokovnjakov, ki bi se lahko uspešno vključili v reševanje krize, a vlada odpove kot celota. So dobri posamezniki, a slab tim.

Vlado Miheljak o spopadanju slovenske vlade z gospodarsko krizo.

Voditelj v krizi je predvsem voditelj zaradi tega, ker je pri ljudeh zmožen zbuditi določeno zaupanje, da jih bo popeljal skozi težke čase. Lahko je biti general v miru, težko je biti general v vojni. Vojna je težek čas in vojaki morajo zaupati svojemu genralu. Zaupanje pa temelji tudi na tem, kaj so pokazali (vodtelji) v preteklem delu. Ko pa pogledam življenjepise teh vidnih predstavnikov vlade, ne dobim občutka, da bi bili kompetentni za spopadanje z gospodarsko krizo.

Peter Lah o spopadanju slovenske vlade z gospodarsko krizo

Obljuba (da se ne bo kadrovalo, op.a.) je bile nespametna. Vsaka vlada mora do neke mere »kadrovati«, torej postavljati ljudi, ki jim zaupa. A zaplet prelomljene obljube je tudi bizaren. Janševa vlada je izvajala veliko bolj neposredne in grobe zamenjave.

Vlado Miheljak o kadrovanju vlade

Predsednik vlade, ki je rekel, da ne bo menjal ljudi, obenem pa se pokaže, da je bilo veliko ljudi zamenjanih, je poslal določen signal ljudem, možni sta dve interpretaciji. Ena možna razlaga je ta, da je zavajal. Druga možna interpretacija je ta, da predsednik vlade nima vpliva na to, kaj se dogaja v vladi. Ampak on bi moral biti tisti, ki vodi in ima vajeti v rokah.

Peter Lah o kadrovanju vlade
Prva obletnica Pahorjeve vlade