Premier Pahor je po povodnji, ki je zajela državo, napovedal oblikovanje prednostnega seznama sanacij vodotokov, ljubljanski župan Janković pa ugotavljanje odgovornosti.

Pri pripravi seznamov, ki pomenijo poseg v infrastrukturo, bo treba sodelovati z župani, je po obisku občine Laško dejal Borut Pahor in dodal, da je to velik poseg v državni proračun, a brez tega ne bo šlo. "Če tega ne bomo storili, se bo Slovenija vsako leto soočala s poplavami. Očitno je, da so vodotoki problem, in za nekatere se je vedelo, da bodo velik problem, kar se je zdaj tudi pokazalo."

Pahor: Vlada bo naredila vse, da zaščiti premoženje prebivalcev
Vlada bo po premierjevih besedah storila vse, kar je mogoče in potrebno, da se zaščiti ljudi in njihovo premoženje. Poudaril je še, da ljudje v povodnji niso sami, saj se je solidarnost na človeški ravni znova pokazala, pristojne institucije pa bodo po njegovih napovedil storile vse, kar je v njihovi moči. Trenutno je najpomembneje, da se pomaga ljudem, ki jih je ujma spravila v stisko, je sklenil Pahor.

Da bo pomoč prizadetim zdaj prednostna naloga, je ponovil tudi po obisku občine Zagorje in ljubljanskega mestnega štaba Civilne začite. V Ljubljani je pojasnil, da je za ponedeljek sklical sestanek pristojnih ministrov, s katerimi bodo "ocenili razmere in napravili prvo oceno tega, kako in kje je treba prednostno ukrepati, tako v smislu pomoči ljudem kot zaščite premoženja". Prav tako bodo preučili, ali bo treba sklicati izredno sejo vlade, na kateri bi lahko pravočasno sprejeli potrebne sklepe, potrebne za posredovanje pomoči ljudjem in gospodarskim subjektom.

Janković: Poplave bi lahko preprečili z gradnjo zadrževalnika
Po katastrofi, ki jo je deževje povzročilo v Ljubljani (prestolnica se namreč spopada z enimi najhujših poplav v zadnjih sto letih), se je oglasil tudi župan Zoran Janković. Po njegovih besedah se lahko za to, da v glavnem mestu povodenj ni zahtevala smrtnih žrtev, zahvalimo le gasilcem in Civilni zaščiti, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj.

Poleg tega je ljubljanski župan že napovedal ugotavljanje odgovornosti za posledice, ki jih je za seboj pustilo deževje. Težava Ljubljanice in Gradaščice, ki sta popolnoma zalili del mesta, je namreč stara že več kot 100 let in bi jo lahko v preteklosti rešili z gradnjo zadrževalnika, je bil kritičen.

Da vprašanje vodotokov vrsto let ni bilo primerno urejeno, je v Ljubljani opozoril tudi predsednik vlade, pri čemer je poudaril, da se pri razreševanju tega vprašanja ne bi smeli ozirati na stroške.

Balant: Ocena škode bo znana v mesecu ali dveh
Uprava RS za zaščito in reševanje bo sklep o začetku ocenjevanja škode izdala v ponedeljek, je sporočil direktor uprave Boris Balant. Tako bodo različne komisije lahko začele delo. Podrobnejše informacije bodo občani dobili na svojih občinah, končna ocena škode pa bo znana po mesecu ali dveh. Po prvih ocenah, ki jih je navajala TV Slovenija, je sicer škode za več kot 10 milijonov evrov.

Pojasnimo še, da je Uprava RS za zaščito in reševanje zaradi dežja na širšem slovenskem območju v teh dneh sodelovala s 3.000 reševalci, najnujnejšo opremo, 50.000 protipoplavnimi vrečami ter potopnimi črpalkami. Podatki kažejo, da je zalitih oz. ogroženih več kot 2.000 stanovanjskih in drugih objektov, prizadeta je tudi druga infrastruktura.

Aktiviranih 1.526 policistov
Zaradi poplav po Sloveniji je bilo od petka zvečer in še bo do ponedeljka zjutraj aktiviranih 1.526 policistov. Aktivnosti so izvajali na območjih skoraj vseh policijskih uprav, največ dela pa so imeli na območju Krškega.

Policisti so nudili pomoč ostalim reševalnim enotam, varovali premoženje, urejali promet in pomagali pri vzpostavljanju obvozov.