Vojaške aktivnosti so eden največjih onesnaževalcev na svetu in Slovenska vojska, zadnja leta tudi skupaj z vojaki Nata, vadi nad edinim vodnim virom za Postojno in Pivko, ki oskrbuje okoli 20 tisoč prebivalcev. To je zajetje Malni.

Vojaške vaje na kraškem terenu in težave z raziskavami

Kraški teren pomeni, da voda, skupaj z vsemi onesnažili, odteka neposredno v podzemlje. Doktorica Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa: "Nikakor si ne moremo privoščiti vojaških vadbišč na kraškem področju. Vojska je povsod v svetu eden najhujših onesnaževalcev okolja, tudi zato, ker gre za ogromno porabo snovi, s katerimi se eksperimentira, katerih nevarnost se še ne pozna."

Za zaprtje vadišča se že več let zavzema civilna iniciativa Naša dolina, ki poudarja, da Poček leži tudi na območju Nature 2000. Država med drugim ignorira izid referenduma, na katerem so Postojnčani rekli NE vojski na Počku, spor med državo in občino pa je prišel celo do ustavnega sodišča, ki je leta 2017 razveljavilo Državni prostorski načrt (DPN).

Nov DPN je v pripravi že več let, občina pa si, po besedah župana Igorja Marentiča, želi vsaj čimprejšnjega sprejetja uredbe o zaščiti vodnih virov na območju. Podlaga za sprejetje omenjenih dokumentov so ugotovitve Geološkega zavoda, ki je v svoji raziskavi ugotovil, da če bo vojska dosledno zagotavljala zaščitne ukrepe, je tveganje za onesnaženje podzemne vode sprejemljivo.

Florijan Poljšak iz civilne iniciative Naša dolina meni, da je raziskava Geološkega zavoda problematična iz več vidikov. Med drugim, pravi, niso imeli pravih vhodnih podatkov, saj poudarja, da so prisotne tudi neznane snovi, ki se zadržujejo v podzemlju ‒ lahko tudi dalj časa; da je pretakanje podzemnih voda v kraškem podzemlju neraziskano in nepredvidljivo, da ni izdelanih terenskih raziskav znotraj območja poligonov, da se naslanjajo zgolj na ugotovitve enega sledilnega poskusa, ki je bil opravljen pred 23 leti …

Civilna iniciativa tako zaključuje, da država ni pripravljena prisluhniti zahtevam za čisto okolje. "Zakaj je ministrstvo proti ljudem, tega ne razumem. Da pa na območje vabimo še vojsko Nata, da pridejo z letali, helikopterji, da tolčejo s topništvom, delajo poskuse, to ne gre," poudarja Poljšak.

Dodič Fikfakova dodaja, da je težava tudi skrivnostnost delovanja vojske, saj ni natančno znano, katere snovi uporablja.

Ministrstvo za obrambo kljub vsemu vztraja, da vojska ostaja na Počku. Minister Matej Tonin je nedavno za Radio Slovenija dejal, da so se sicer pripravljeni pogovarjati o vsem preostalem. "Ne pristajamo na izsiljevanje", je poudaril in zagotovil, da je vojska izjemno pazljiva pri svojih dejavnostih.

Dodič Fikfakova pa poudarja, da gre tu za nevarne onesnaževalce. "Gre za težke kovine, med njimi baker in svinec, tudi organska topila, mineralna olja, kadmij, arzen ... Skratka, to je mala kemijska tovarna. Ali pa velika."

"Ko eksplodirajo bombe, kam gre to kot v zrak in zemljo," pravi tudi Poljšak.

Kako naprej?

To jesen so po daljši prekinitvi spet stekli pogovori med Občino Postojna in ministrstvom za obrambo. Župan Postojne Igor Marentič pravi, da razumejo, da čez noč ne gre, vendar čez nekaj let vadišče ne bo več primerno tudi zato, ker se mesto širi in bodo hiše le nekaj sto metrov oddaljene od vadišča.

Kaj pa z ustavo varovana pravica do pitne vode?

Pravnik Rajko Pirnat pravi, da se je v zadnjih letih na tem področju marsikaj spremenilo, saj je voda postala zelo varovana dobrina, občina pa ima po njegovem mnenju vzvode, da od države zahteva zaščito vira pitne vode. "Za varstvo te ustavne pravice bi morala država sprejeti uredbo o zavarovanju vodnega vira. Ta opustitev je sama po sebi kršitev ustavne pravice do pitne vode." Ob tem pa še opozarja, da če je v strokovnih podlagah za Državni prostorski načrt več nejasnosti in prilagoditev, to lahko znova vodi v izpodbijanje.