Slovensko gospodarstvo opozarja, da prazničen 2. maj pomeni motnjo v poslovnih procesih, zagovorniki pa pravijo, da se v pretežnem delu Evrope delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Foto: BoBo
Slovensko gospodarstvo opozarja, da prazničen 2. maj pomeni motnjo v poslovnih procesih, zagovorniki pa pravijo, da se v pretežnem delu Evrope delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči. Foto: BoBo

Za praznik dela nikjer v EU-ju razen v Sloveniji (in tudi v Gibraltarju, kot nam je sporočil naš uporabnik, ki živi v tem čezmorskem ozemlju Združenega kraljestva) nimajo dveh dela prostih dnevov. V Evropi pa je 2. maj dela prost dan le še v Srbiji, Črni gori in Ukrajini.

Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Vendar so sindikati temu nasprotovali, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko je 2. maj ostal.

En delovni dan BDP v povprečju poveča za 35 milijonov evrov
Na državnem statističnem uradu ocenjujejo, da bi en delovni dan v povprečju povečal bruto domači proizvod za 0,1 odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da vsi pogoji ostanejo nespremenjeni.

Gospodarstveniki, zlasti izvozniki, dvodnevno praznovanja vidijo kot motnjo v poslovnih procesih. Slovensko gospodarstvo je namreč tesno vpeto v prostor EU-ja, kjer 2. maj ni dela prost dan, opozarjajo.

Po drugi strani zagovorniki 2. maja kot dela prostega dneva opozarjajo, da je prvomajsko obdobje v pretežnem delu Evrope sicer res povsem delovno, a se delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči.