Seje se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Glede škode zaradi toče je povedala, da so usmeritve ministrstva, kako to preprečiti. To pomeni bodisi trajnostno in drugačno usmerjeno kmetovanje, večje vključevanje stroke, trajnostne načine spodbujanja kmetov in zavarovalne premije, je naštela. "V prihodnjih tednih bomo imeli sestanek z nevladnimi organizacijami o tem, kako širšo strokovno javnost vključiti v delovno skupino, ker bi želeli v čim krajšem času poiskati skupne korake," je dodala.

Odbor je ministrstvu predlagal, da ob vse pogostejših negotovih in ekstremnih vremenskih razmerah preuči dodatne možnosti za zagotovitev pomoči in zaščite kmetijstva proti toči.

Poslanci so se seznanili s projektom namakanja iz reke Mure, s katerim bi lahko letno namakali 15.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v Pomurju, in projektom namakalnega sistema v občini Apače.

Odbor v sprejetem sklepu predlaga ministrstvoma za kmetijstvo ter za naravne vire in prostor, da na podlagi ustanovljene delovne skupine nadaljujeta dejavnosti na področju namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja v okviru projekta Namakanja v Pomurju.

"Interes ministrstva je čim hitreje opremiti čim več kmetijskih zemljišč z infrastrukturo, potrebno za namakanje," je dejala ministrica Čalušić. Je pa podobno kot pri zaščiti pred točo treba pri uvajanju namakalnih sistemov nameniti pozornost vsej Sloveniji, se je strinjala s člani odbora. "Pri tem moramo biti previdni, kako bomo to umeščali. Namakalnih sistemov ne smemo delati na zalogo," je opozorila.

Odbor je govoril tudi o prevzemu Skupine Panvita in tematiki zaščite državnih kmetijskih zemljišč in ohranitve prehranske suverenosti. Panvita ima sklenjeno 10-letno pogodbo za zakup državnih kmetijskih zemljišč, kar "z vidika prehranske samooskrbe, varnosti predstavlja tveganje za našo državo", je menil Dejan Süč (Svoboda).

Vodja sektorja za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Lojze Miklavčič je pojasnil, da je Skupina Panvita lani želela podaljšati zakupno pogodbo za 20 let, čemur sklad ni ugodil in je zakupno pogodbo podaljšal do leta 2033. Glede lastništva v podjetjih pa je pojasnil, da sklad nima podatkov o lastniški strukturi podjetij, ki sklenejo zakupno pogodbo za državna kmetijska zemljišča.

Odbor je sprejel sklep, s katerim predlaga ministrstvu za kmetijstvo, da preveri možnost zakonodajnih sprememb za omejitve samodejnega podaljšanja zakupnih pogodb na državnih kmetijskih zemljiščih v primeru sprememb lastništva podjetja in da oblikuje široko razpravo z deležniki v zvezi z dolgoročnim upravljanjem zakupov kmetijskih zemljišč v lasti države.

Ministrica Čalušić je zagotovila, da ministrstvo in sklad budno bedita nad upravljanjem in primerno obdelavo kmetijskih zemljišč v državni lasti, ki so v zakupu. Ministrstvo tudi podpira ureditev zakonodaje na tem področju.