| Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije. | ||
| Prisega predsednika republike | ||
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo, poleg tega pa je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
Volitve predsednika potekajo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, izvoljen pa mora biti najkasneje 15 dni pred pretekom mandata prejšnjega predsednika. Kandidirajo lahko le slovenski državljani.
Mandat predsednika republike traja pet let, izvoljen pa je lako največ dvakrat zaporedoma. Če se njegov mandat izteče med vojno ali izrednim stanjem, mu mandat preneha pol leta po prenehanju izrednega ali vojnega stanja. Kadar se DZ zaradi vojnega stanja ne more sestati, lahko predsednik na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Pristojnosti predsednika republike:
Če predsednik pri opravljanju funkcij krši ustavo ali huje krši zakon, ga DZ lahko obtoži pred ustavnim sodiščem, ki z dvotretjinsko večino lahko predsedniku odvzame funkcijo.
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo začasno prevzame predsednik DZ-ja. Nove predsedniške volitve se razpišejo najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik DZ-ja nadomešča predsednika republike tudi med zadržanostjo slednjega.
Doslej le dva predsednika
6. decembra 1992 smo Slovenci izvolili prvega predsednika v zgodovini samostojne države - Milana Kučana.
Leta 1997 je Kučan brez večjih težav osvojil tudi drugi mandat. Leta 2002 ga je zamenjal dotedanji premier Janez Drnovšek, ki se je moral za zmago potruditi bolj od pričakovanj. V drugem krogu je s 56,5 odstotka glasov premagal Barbaro Brezigar. Naslednje predsedniške volitve so predvidene za konec leta 2007.
Predsedniška palača
Urad predsednika republike deluje v predsedniški palači na Prešernovi ulici v Ljubljani, ki si jo deli skupaj z uradom predsednika vlade. Gradnjo stavbe, ki jo je zasnoval Rudolf Bauer, so začeli leta 1886. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Notranjost stavbe krasijo velike slike Gojmirja Antona Kosa z motivi slovenske zgodovine. Največji prostor v palači je Kristalna dvorana, ki je namenjena sprejemom.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.