Tudi način izbire in imenovanja svetnikov RTV-ja kaže na neposredno namero vladajoče politike, da si politično in kadrovsko- organizacijsko podredi zavod RTVS. Predlog žal niža obstoječe demokratične standarde zastopstva manjšin in civilne družbe v programskem svetu.
Ta zakon je primerljiv z evropskimi, ker je tudi nastal na njihovih podlagah. Ne gre za odkrivanje tople vode. Seveda ima tudi stvari, ki marsikoga - tudi mene - skrbijo. Vendar pa ne predvideva več tega, da je RTV Slovenija izvrševalec politične volje strank, ki sicer o vseh pomembnih stvareh glasujejo s plonk listki ali prikimavanjem. To pa smo doživeli s prejšnjim zakonom.
Predstavniki dveh združenj - Združenja novinarjev in publicistov ter Društva novinarjev Slovenije - imajo glede novega zakona o Radioteleviziji Slovenija, o katerem bodo decembra volivci odločali na referendumu, povsem nasprotna mnenja.
Bi sledila komercializacija programa ali ne?
Združenje novinarjev in publicistov ima največje pomisleke glede nove pravnoorganizacijske oblike, saj naj bi možnost visokih nagrad bodočim članom uprave in nadzornega sveta RTV-ja povzročila, "da bodo glavni motiv bodoče uprave, ki jo želi postaviti vladajoča politika, komercialni prihodki, ti pa se lahko povečajo le z nebrzdano komercializacijo programov".
"Kdor trdi, da se bo zdaj vrtelo več komercialnega programa, zakona ni prebral," pa zagotavlja predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž. Po njegovem mnenju tako komercializirane javne televizije, kot jo imamo v tem trenutku, ni mogoče še bolj komercializirati. Čeprav pravi, da ima tudi ta predlog zakona nekatere pomanjkljivosti, pa je mnogo boljši od trenutnega.
Kakšno podporo ima predlagan zakon?
O nasprotnem so prepričani v ZNP-ju, kjer menijo, "da predlagani zakon ni primerljiv s podobnimi evropskimi zakoni, ni bil usklajen niti z novinarskimi organizacijami niti s strokovno skupino, ki je bila posebej imenovana za oblikovanje tega zakona, prav tako ni bil dosežen niti minimalni konsenz z opozicijo".
A Repovž v primerjavi s trenutno veljavnim zakonom pove, da je zakon, ki gre kmalu na referendumsko odločanje, doživel skoraj dvoletno obravnavo, predlog prejšnjega pa je produkt poslanca Grimsa. "Ta zakon ima podporo strokovne javnosti, da je lahko prejšnji zakon prišel pred javnost, pa je bilo treba očrniti in omadeževati vse strokovnjake s področja medijev," dodaja.
O domnevnih seznamih novinarjev
V ZNP-ju so se ob tem odzvali tudi na zadnje dogodke, povezane s poslancem Andrejem Magajno, ki je v Odmevih na TV Slovenija dejal, da obstajajo seznami novinarjev, ki naj bi jih kmalu odstranili z RTV-ja. "Gre za novinarje, ki so za oblastnike moteči bodisi zaradi kritičnih pogledov na aktualno dogajanje bodisi zato, ker razkrivajo pretekla hudodelstva (povojne zločine)," ugotavljajo v združenju in izražajo svojo zaskrbljenost nad tem.
Intervju s poslancem Magajno:
"Klasinčeva ni tista oseba, ki je govorila, da bom odstranjen"
Repovž opozarja, da lahko tudi sam trdi kar koli, na podlagi tega, kar sliši. Zato je pozval, da "če kdo tak seznam ima, naj ga pokaže".
Tudi način izbire in imenovanja svetnikov RTV-ja kaže na neposredno namero vladajoče politike, da si politično in kadrovsko- organizacijsko podredi zavod RTVS. Predlog žal niža obstoječe demokratične standarde zastopstva manjšin in civilne družbe v programskem svetu.
Ta zakon je primerljiv z evropskimi, ker je tudi nastal na njihovih podlagah. Ne gre za odkrivanje tople vode. Seveda ima tudi stvari, ki marsikoga - tudi mene - skrbijo. Vendar pa ne predvideva več tega, da je RTV Slovenija izvrševalec politične volje strank, ki sicer o vseh pomembnih stvareh glasujejo s plonk listki ali prikimavanjem. To pa smo doživeli s prejšnjim zakonom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje