1. oktobra 2015 je v Sloveniji živelo 1.041.240 žensk ali 50,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Še vedno med Slovenkami prevladujeta imeni Marija in Ana, medtem ko je največ novorojenk v letu 2014 dobilo ime Eva.

V 2014 so ženske v Sloveniji rodile približno 21.200 otrok, a so matere ob rojstvu prvega otroka čedalje starejše - v letu 2014 je bila povprečna starost 29,1 leta, kar je 4,3 leta več kot pred 20 leti.

Živijo precej dlje od moških
Tudi življenjska doba žensk se daljša. Deklica, rojena v letu 2014 v Sloveniji, lahko ob nespremenjenih razmerah umrljivosti pričakuje 83,7 leta življenja. To je skoraj šest let več, kot jih lahko pričakuje deček, rojen v Sloveniji istega leta.

Ta številka nas postavlja na 17. mesto v EU-ju, kjer s 86,1 leta najdaljše življenje lahko pričakujejo ženske v Španiji, najkrajše pa z 78,6 leta ženske v Bolgariji.

Povprečna starost žensk sredi leta 2015 je bila 44,1 leta in je bila tri leta več od povprečne starosti moških, ki je bila 41,1 leta. Ženske in moški so bili v povprečju enako stari le v občini Dobje, in sicer 41,3 leta, v vseh drugih občinah pa so bile ženske v povprečju starejše od moških.

V letu 2014 so ženske v povprečju umrle pri starosti 80,9 leta, moški pa veliko mlajši, in sicer pri 72,7 leta. Glavni vzrok smrti pri ženskah so bile bolezni obtočil, pri moških rakava obolenja.

Največ diplomiranih družboslovk
V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk, dve tretjini od tega pa sta pridobili diplomo iz družboslovja, vendar pa med je doktorji znanosti razmerje ravno obrnjeno, saj ženske predstavljajo 41 odstotkov vseh doktoric in doktorjev znanosti.

Nekaj več kot 363.500 žensk je bilo konec leta 2015 delovno aktivnih, kar je 45,2 odstotka vseh delovno aktivnih oseb. 92 odstotkov jih je bilo zaposlenih, osem odstotkov pa samozaposlenih. Med delovno aktivnimi ženskami jih je 42,1 odstotka imelo terciarno izobrazbo.

Konec leta 2015 so številčno prevladovale v 182 poklicnih skupinah. Največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Njihov delež se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške: decembra 2015 je bilo v policiji zaposlenih že 16,8 odstotka policistk.

Na vodilnih mestih so še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Pred desetimi leti jih je bilo med generalnimi direktorji in člani uprav družb 21,8 odstotka, konec leta 2015 pa 24,6 odstotka oz. malo manj kot četrtina.

Največji razkorak v financah
So pa v povprečju ženske v Sloveniji za pet odstotkov slabše plačane kot moški in so v letu 2014 prejemale 1.589 evrov bruto plače na mesec, kar je 89 evrov manj od svojih moških kolegov. Ta razlika je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so bile plače žensk v povprečju kar 25,3 odstotka ali 699 evrov nižje od plač moških. Razlike nastajajo tudi zaradi različnih izobrazbenih, poklicnih in starostnih struktur.

V treh dejavnostih so bile plače žensk v povprečju višje od plač moških, in sicer v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, kjer so bile višje za 16,4 odstotka ali 244 evrov, v gradbeništvu, kjer so bile višje za 14,9 odstotka ali 186 evrov, ter v prometu in skladiščenju, kjer so bile višje za 11,5 odstotka ali 167 evrov. V teh dejavnostih so bile ženske v manjšini, opravljale pa so večinoma bolje plačana dela.

Največkrat žrtve nasilja v družini
Približno 1.600 žensk je od leta 2010 do leta 2014 povprečno vsako leto doživelo fizično ali spolno nasilje. Spolno nasilje v širšem smislu jih je prijavilo povprečno približno 200 na leto. Fizično in/ali spolno nasilje je po podatkih iz raziskovanja, ki ga je izvedla agencija Evropske unije za temeljne pravice v letu 2012, doživelo po 15. letu starosti 33 odstotkov ali 62 milijonov žensk. Podatki policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini.

Kljub temu so po samooceni ženske s svojim življenjem na splošno zadovoljnejše kot moški. Nekoliko manj kot moški so zadovoljne s porabo prostega časa. Tudi s službo oziroma delovnim mestom so v povprečju zadovoljnejše kot moški, prav tako s časom, porabljenim za pot v službo.