Mirovni inštitut je pozval predsednike Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), države, vlade in DZ-ja, pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, ministra za pravosodje, ki je bil predsednik KPK-ja v času, ko je bil vzpostavljen Supervizor, ter vse druge v državnih strukturah, ki so pristojni za področje transparentnosti javne uprave, da nemudoma naredijo vse, da "ta pomembni mehanizem zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev in preprečevanja korupcije nemoteno deluje ter da se ga nadgrajuje, ne pa uničuje in onemogoča".

Supervizor je po njihovem mnenju instrument, ki ga v svetovnem merilu Sloveniji priznavajo kot izjemen dosežek na področju zagotavljanja informacij javnosti o porabi javnih sredstev ter s tem tudi boja proti korupciji in zlorabam.

"Je tudi zgled drugim državam v soseščini in zagovornikom odprtosti javnih informacij in vlad. Leta 2013 je Slovenija za spletno aplikacijo Supervizor prejela nagrado Združenih narodov za pomembne dosežke v javni upravi. Vsako onemogočanje delovanja takšnega instrumenta je zato treba šteti za dejanje proti demokratičnim dosežkom Slovenije, proti državljanom in njihovi pravici obveščenosti in dostopa do informacij javnega značaja, proti sistemu boja proti korupciji, navsezadnje pa tudi proti mednarodnemu ugledu Slovenije," so ostri v Mirovnem inštitutu.

Generalni sekretar organizacije Transparency International Slovenia Vid Doria prav tako meni, da je aplikacija Supervizor več kot potrebna, in ugotavlja, da je očitno, da gostovanje strežnika v zadnjih štirih letih, odkar Supervizor obstaja, ni bilo urejeno.

Ob tem dodaja, da prenos ene aplikacije na drug strežnik načeloma traja maksimalno en dan. To, da bo prenos Supervizorja na strežnik ministrstva za javno upravo potekal več mesecev, po njegovih besedah pomeni, da vodstvo komisije ni bilo pripravljeno na takšno situacijo.

"Ključno je, da Supervizor začne obratovati čim prej. To, da ne bo deloval dva meseca, je z našega zornega kota nesprejemljivo - živimo v 21. stoletju, kjer je informacijska tehnologija tako lahko dostopna, da si česa takega takšna neodvisna institucija ne bi smela privoščiti," je povedal Doria.

Supervizor je žrtev nesoglasij
Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta v skupni izjavi pozvala k zagotovitvi pogojev za ponovno javno dostopnost aplikacije Supervizor. "Supervizor se je v času od vzpostavitve izkazal za učinkovito orodje nadzora porabe javnega denarja in razkrivanja korupcije. Aplikacija je tudi ključno orodje za opravljanje novinarskega dela in je močno prispevala k razkritju številnih nepravilnosti in zlorab," poudarjajo v društvu in sindikatu novinarjev ter izpostavljajo, da so novinarji prek nje sledili toku denarja od države v zasebni sektor ter razkrili povezave in mreže med politiko, gospodarstvom, odvetniškimi pisarnami in tudi posamezniki.

Zato je nesprejemljivo, da bi to "mednarodno priznano orodje za zagotavljanje dostopa do javnih informacij, ki je izrednega pomena za obveščenost državljanov", postalo žrtev nesoglasij pristojnih institucij glede varovanja zasebnosti, pa tudi tehničnih težav, na katere se izgovarja trenutni vodja KPK-ja.

Supervizor začasno ugasnil
Podatki, zbrani v aplikaciji Supervizor, od ponedeljka niso dostopni. Na KPK-ju so pojasnili, da je vzrok prenos na drug strežnik. Do zdaj je namreč aplikacija tekla na strežniku zunaj komisije, saj ta nima dovolj zmogljive infrastrukture za delovanje aplikacije. Tako je storitev gostovala pri zunanjem ponudniku, aplikacijo pa je vzdrževal zunanji sodelavec komisije.

V zadnjih tednih pa je KPK začel dogovore za prenos aplikacije na strežnike ministrstva za javno upravo. Tam pa so v ponedeljek pojasnili, da prenos na njihovo infrastrukturo še ne poteka, saj so trenutno v sklepni fazi tehnični dogovori o tem prenosu. Ko bodo končani, se bo prenos začel in bo predvidoma dokončan do konca poletja oziroma nekako okvirno v prvi polovici septembra, so pojasnili na ministrstvu.

Ob tem poudarjajo, da gre daljši čas prenosa aplikacije na račun tehnološke specifike izvedbe aplikacije Supervizor. "Centralna infrastruktura ministrstva za javno upravo nima pripravljenih tehnoloških okolij in postopkov za tehnologije, ki jih uporablja aplikacija Supervizor. Zato je treba izvesti prilagoditve na obeh straneh, na strani aplikacije in na strani infrastrukture, ki pa zahtevajo svoj čas. Posebna zgodba pa je tudi integracija s podatkovnimi viri, iz katerih aplikacija Supervizor črpa podatke," so navedli na ministrstvu.

V povprečju se sicer časi prenosov podobnih baz podatkov na infrastrukturo ministrstva gibljejo okoli 14 dni, priznavajo na ministrstvu, pri čemer je čas odvisen od arhitekture in namembnosti aplikacije. "Manjša spletna mesta se vzpostavijo v nekaj dneh, kompleksne aplikacije z več povezavami, ki terjajo vzpostavitev in odpiranje komunikacijskih poti do številnih virov, za testno in obratovalno/produkcijsko okolje, pa tudi dalj časa," so še pojasnili.

V primeru vzpostavljanja državnega računalniškega oblaka denimo pa bodo po navedbah ministrstva uporabljeni metodološki in tehnološki pristopi, ki ne bodo vplivali na delovanje aplikacijskih sistemov, torej aplikacije med prenosom ne bodo ugasnile. "Te pristope že zdaj preizkušamo na carinskih aplikacijah in podobne tranzicijske postopke bomo izvedli tudi za druge sisteme," so še dodali.

Podatki pri zunanjem izvajalcu uničeni
NA KPK-ju so zatrdili, da imajo oni edino kopijo podatkov in da so bili podatki pri zunanjem izvajalcu uničeni, o tem pa da obstaja tudi pisna dokumentacija. Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je namreč v ponedeljek na Twitterju opozorila na vprašanje varnosti podatkov, s katerimi je do zdaj upravljal zunanji sodelavec KPK-ja.