Vladni in sindikalni pogajalci so se k pogovorom o spremembah plačnega sistema zavezali z lanskim dogovorom o podaljšanju varčevalnih ukrepov v letošnje leto. Za nekatere izmed njih v skupni vrednosti 145 milijonov evrov vlada zdaj predlaga, da se podaljšajo tudi v leto 2016, 165 milijonov evrov pa naj bi dobili z enostavno omejitvijo mase sredstev za plače. Tako bi prihranili 310 milijonov evrov.

Vlada naj bi pravi pogajalski predlog, vključno s konkretnejšimi ukrepi, predstavila šele čez nekaj tednov. Na vprašanja, ali se bodo prava pogajanj začela šele septembra, je v Odmevih minister za javno upravo Boris Koprivnikar dejal, da bodo "vsekakor do poletnih počitnic oblikovali konkreten pogajalski predlog s konkretnimi ukrepi in jih predstavili sindikatom". "Potem se bomo pa skupaj z vodji pogajalskih skupin dogovorili, kdaj bodo sklicana prva prava pogajanja." Kot je dodal, si v vladi želijo, da pogajanja letos oziroma v drugi polovici leta potekajo po dveh tirih. "Se pravi, eno, kako omogočiti plačilo za leto 2016, na kakšen način se umestiti v to, kar je možno in na drugi strani, kako dejansko izboljšati oziroma - kot je bilo že rečeno - začeti uporabljati v pravem smislu plačni sistem, tako kot je bil zamišljen." Kot je poudaril minister, pa je dolžina časa, ki bo potreben za pogajanja, odvisna od obeh pogajalskih strani.

Stališče sindikatov je jasno: varčevanja je konec. "Lansko leto so (op. želeli privarčevati) dodatnih 30, zdaj bi desetkrat več. In dejstvo je, da smo se konec lanskega leta dogovorili, da pristanemo na še znižane plače in vse ostale ukrepe, pod pogojem, da se prvega januarja 2016 sprosti plačni sistem in da dobimo postopno nazaj, kar smo prispevali v času krize," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Kot je dodal, pa je vlada po pol leta rekla, da nima denarja in da je treba še naprej varčevati. "Razumel bi, če bi se ekonomske razmere v tem času poslabšale. So se pa drastično oziroma precej bistveno izboljšale, zato pravzaprav ta argument, ki ga poskuša vlada uveljaviti, relativno trhlo stoji."

Sindikati pričakujejo, da se bo vlada držala podpisanega dogovora. "Če vlada zdaj nekaj od nas še dodatno zahteva, potem mora to resno utemeljiti." Ob tem je še dejal, da vladni predstavniki za polovico denarja, ki ga pričakuje, torej od tistih tristo deset milijonov za polovico "danes v bistvu niso znali povedati, kako naj bi jih dobili".

Minister Koprivnikar je poudaril, da bi sprostitev vseh varčevalnih ukrepov, ki so veljali leta, danes pomenilo 450-milijonsko povečanje mase plač. "To je ukrep, ki je enostavno nemogoč, država teh sredstev nima." Ob tem pa je dodal, da so v vladi optimistični, ker se masa plač sicer lahko začne povečevati, in sicer v znesku 130 milijonov evrov, za katere si ministrstvo želi, da se v čim večji meri usmeri v variabilne ukrepe.

Koprivnikar je že po današnjem predstavitvenem sestanku dejal, da predlogi vlade opredeljujejo, kateri ukrepi so tisti, ki jih je po mnenju vlade smiselno in mogoče podaljšati, in kakšne finančne učinke je treba doseči z drugimi ukrepi. "Te druge ukrepe je treba še domisliti in potem jih bomo vključili v pogajalska izhodišča," je dejal.

Koprivnikar pravi, da ni naklonjen ostrim rezom in velikim pretresom v plačnem sistemu, zato se nagiba k temu, da bi del predvidenih predlogov za izboljšave plačnega sistema lahko začel delovati že v letu 2016. Med sistemskimi izboljšavami želijo, denimo, zmanjšati vpliv senioritetnih učinkov in prihranke preliti v variabilni del plače, ki bo odvisen od rezultatov dela.

Kako do 310 milijonov?
Na nejasnost, kako priti do predvidenih 310 milijonov evrov prihranka v letu 2016, je takoj po srečanju opozoril tudi Štrukelj. Po njegovih besedah bodo počakali na pogajalski predlog za ukrepe na področju plač v prihodnjem letu in se nato do njega opredelili.

"Prav tako se bodo sindikati še opredelili do predloga izhodišč za izboljšave plačnega sistema in povedali, kako si spremembe predstavljajo," je napovedal Štrukelj. V prihodnjih dneh bodo po njegovih besedah torej potekala usklajevanja med sindikati, saj želijo v pogajanjih z vlado nastopiti z enotnim stališčem. Odgovor naj bi pripravili v dveh tednih.

Po vladnem predlogu naj bi pogovori o izboljšavah plačnega sistema in pogovori o plačah v prihodnjem letu potekali ločeno. Dogovoriti pa se morajo še, ali bodo imeli enega ali dva poslovnika, še pojasnjuje Štrukelj. Na vprašanje, ali je mogoče, da bodo pogajanja potekala poleti, je odgovoril: "Mogoče je, ni pa verjetno."

Varčevalni ukrepi se morajo sprostiti
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je poudaril, da bodo sindikati vztrajali, da se vsi varčevalni ukrepi s koncem leta sprostijo. Vlada namreč predlaga podaljšanje nekaterih, in sicer znižanje vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Kot je navedel Ščernjavič, so v petih letih pri plačah in drugih prejemkih že privarčevali 1,2 milijarde evrov.

Ščernjavič je kritičen tudi do analize plačnega sistema, ki jo je vlada priložila izhodiščem in po pripombah sindikatov izpred treh mesecev popravila. Kot je poudaril, bodo vztrajali pri tem, da se pripravi tudi primerjava plač po delovnih mestih, saj so po njegovih besedah med delovnimi mesti izjemne razlike.

Najprej so potrebne reforme
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin pa je dejal, da je neučinkovito govoriti o spremembi plačnega sistema, ne da bi izpeljali reforme v javnem sektorju in še posebej zdravstvene reforme. Prav tako po njegovih besedah nima smisla veliko govorjenja o variabilnem delu plače, če bi ob tem nižali osnovne plače.