Slovenija

Poudarki

  • 6. september 1906: začetek vožnje tramvaja
  • Prva električna železnica na Slovenskem
  • V remizi so izdelovali vagone po lastnih načrtih
  • Po 2. svet. vojni priljublenost tramvaja pada
  • 20. december 1958: zadnja vožnja
  • Ponovna uvedba tramvaja je znana volilna obljuba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5,0 od 27 glasov Ocenite to novico!
Tramvaji
Pot tramvaju je v Ljubljano olajšal tudi rušilni potres leta 1895. Vrsto hiš so namreč porušili, razširili so ceste in začeli resno razmišljati o postavitvi mestne železnice. Foto: iz knjige Ljubljanski tramvaj
Proga
Besedo tramvaj smo prevzeli iz angleščine. »Tramway« je označevala preprosto, staro železnico, izdelano iz lesenih tramov. Foto: iz knjige Ljubljanski tramvaj
       Najnevarneje je bilo, če so ljudje zaradi prenatrpanosti voza viseli skozi vrata in stali na stopnicah ter se držali za ročaje. Padci v takih primerih niso bili redki. Prav tako so se potniki poškodovali, če so skakali na voz ali z njega med vožnjo. Sicer pa večjih nesreč skorajda ni bilo.       
 Tadej Brate, Ljubljanski tramvaj
Zadnja vožnja ljubljanskega tramvaja
Ljudje se poslavljajo od tramvaja. Vozila so kmalu po tem romala v staro železo, enega prvih vagonov pa so ohranili v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer stoji še danes. Foto: iz knjige Ljubljanski tramvaj
Ljubljana
Tramvaj bi Ljubljani po mnenju mnogih dal dodaten čar. Foto: MMC RTV SLO

Sorodne novice

Dodaj v

 

Vozilo, ki bi zanimanje vzbujalo še danes

Iz zgodovine ljubljanskega tramvaja
6. september 2009 ob 10:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na začetku 20. stoletja je Ljubljana pridobila čudo takratne tehnike, po katerem se ji toži še danes. Obljubljajo ga iz leta v leto, iz mandata v mandat: ljubljanski tramvaj.

Ukinitev tramvajskih prog pred petdesetimi leti je pogosto označena kot največja napaka, saj je tramvaj simbol meščanskosti, mestu daje poseben utrip, hkrati pa je ekološko veliko sprejemljivejši od mestnih avtobusov. To so tudi razlogi, zakaj ga najdemo v večini velikih mest po Evropi.

V tem mandatu tramvaja ne bo
O tem, da bi po Ljubljani ponovno položili tire, se govori že dolgo. Še posebej pred županskimi volitvami, a nato se na projekt pozabi ali preloži v naslednji mandat. »Uvedbe tramvaja v tem mandatu ne načrtujemo,« so za MMC povedali v Mestni občini Ljubljana. Načrtujejo pa gradnjo ločenih voznih pasov ob mestnih vpadnicah, kjer bodo »obstoječim štirim pasovom dodali na vsaki strani po en rumeni pas. Ta bo namenjen izključno avtobusnemu prometu, taksijem in reševalnim vozilom. V naslednji fazi je mogoče, da se na tej površini izvede vgradnja tirov mestne železnice,« pojasnjujejo.

Da je v Ljubljani mogoče ponovno uvesti tramvaj, se strinja tudi profesorica Tadeja Zupančič z ljubljanske fakultete za arhitekturo. Za MMC je povedala, da sta največji oviri pri gradnji le prometna preureditev in njeno spoštovanje, sicer pa, če bo tramvajski sistem izoblikovan v skladu s podobo mesta, tramvaj zagotovo spadal v današnjo podobo Ljubljane.

Prva električna železnica na Slovenskem
Navsezadnje, Ljubljana je tramvaj vendar že imela. Svojo prvo uradno vožnjo je opravil prav na današnji dan leta 1906. Okoli njega so se že od začetka vnemali spori – mestni veljaki so na primer želeli, da so postajališča postavljena kar pred njihovimi hišami. Bil je prvovrstna znamenitost, saj je vozil po prvi električni železnici na Slovenskem. Ljudje so prišli od blizu in od daleč, da so si ga ogledali in prvi dan so prodali kar 6.400 kart.

Vendar se je navdušenje kmalu poleglo, saj je bil za navadne meščane tramvaj draga stvar, prinesel pa je tudi kar nekaj nevšečnosti: odžiral je potnike izvoščkom in kočijažem, plašil konje, vozovi so se mu morali umikati, povzročal pa je tudi hrup. A zagotovo je veljalo, kar so zapisali takratni časniki: »Slovenska prestolnica je dobila najmodernejšo električno železnico, s katero se bo malomestni življenje spremenilo v velikomestno.« Tramvaj je zmanjšal razdalje v mestu in omogočil njegovo razširitev.

Vozili so s hitrostjo do 15 km/h
Prvi vagoni so bili belo-rdeče barve in dvosmerni, saj jih na končnih postajah niso obračali, ampak so se samo vozniki prestavili na drug konec in zadnji del je postal sprednji. Vozili so s hitrostjo 5-15 kilometrov na uro in naenkrat prevažali največ 30 ljudi.

Voznik je upravljal le z dvema ročicama: prva je služila za vklop in določanje smeri vožnje, druga pa za uravnavanje hitrosti vožnje. Vozila so bila brez merilca hitrosti ali drugih instrumentov, zato je voznik vozil po občutku in glede na vozni čas – če je prišlo do zamude, je pač povečal hitrost. Druge udeležence v prometu je na bližanje tramvaja opozarjal s posebnim zvoncem.

MOL tramvaje prebarva v belo-zeleno
Lastnica ljubljanske mestne železnice je bila zasebna delniška družba in ta je vse manj vlagala v obnovo in posodobitve tramvajskega sistema, zato je deloval vse slabše. Leta 1927 je stvari v svoje roke prevzela mestna uprava in odkupila železnico. Tramvaje so prebarvali v ljubljanske barve – belo in zeleno – ter obnovili vozne vagone. V delavnici na Celovški so celo začeli izdelovati tramvajske vagone po lastnih načrtih in svojih izvirnih zamislih, v mestu pa so zgradili več novih prog.

Drugo svetovno vojno je tramvaj, podobno kot prvo, preživel brez večjih pretresov, le zelo slabo vzdrževan. Prav zato so se kmalu pojavile težave – dotrajani tiri so onemogočili povečanje prevoznih zmogljivosti, kar je bilo glede na naraščanje prebivalstva Ljubljane nujno. Majhna je bila tudi potovalna hitrost, zato so se zastoji in zamude vrstili po dnevnem redu.

Tramvaj nadomesti trolejbus
Mestni svet je zbral posebno komisijo, ki je preučila ljubljanski promet in dognala, da tramvaj glede na urbanistično ureditev mesta, povečan cestni promet in nova vozila, kot sta trolejbus in avtobus, ne pride več v poštev. Ukinjati so pričeli tramvajske proge in uvajati trolejbus.

Leto 1958 pomeni konec ljubljanskega tramvaja. Deževnega 20. decembra se je v središču mesta zbrala nepregledna množica ljudi, ki so ga pospremili na njegovi zadnji vožnji. Ovesili so ga z venci in črnimi zastavami, Frane Milčiniski – Ježek pa je, oblečen v cesarja Franca Jožefa, opravil simbolni pogreb.

A kmalu se je izkazalo, da tudi trolejbusi niso dobra rešitev – starejša vozila so začela prebijati izolacijo in stresati potnike. Po slabih dveh desetletjih so se tudi oni morali umakniti in na cestah so »zavladali« avtobusi. Vse dražja nafta in škodljivi izpušni plini silita mestne oblasti, da še vedno iščejo boljše rešitve. In kam se obračajo velika mesta po svetu? Nazaj na začetek – k tramvajem.

Vir: Tadej Brate: Ljubljanski tramvaj in Tramvaj pripoveduje

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
pinokioc
# 08.09.2009 ob 13:20
no, podzemna železnica v LJ - nemogoče in brezveze.
Tramvaj je bistveno boljši predlog, a samo zaradi občutka "mečanskosti", predraga naložba.
Električni avtobus bi bila boljša rešitev, če se že gremo ekologijo.
Pa če bi se vsa vozila spokala iz centra, tudi ne bi bilo slabo.
BioTech
# 07.09.2009 ob 12:59
jozi.podrzaj
Ti si bil v Ljubljani nazadnje leta 1900, ko je bila se tako majhna, da si jo prehodil v 30 minutah? Ze iz centra do obvoznice se hodi 45 minut, pa se tam sele zacnejo stanovanjske soseske. Ce se gibljes samo po centru, ne pomeni, da ostalo ne obstaja.
prim00z
# 07.09.2009 ob 11:10
41 se popolnoma strinjam.
metro v ljubljani niti nebi do končne hitrosti prišel, raje denar naložit v zdravstvo&šolstvo,kot pa še naprej razvajat lenuhe,ki se jim ne da malo pešačit/kolesarit.
jozi.podrzaj
# 07.09.2009 ob 11:02
ste pa pametnjakovici...

v lj si peš v 30 minutah iz enega konca lj v drugega, vi bi sli pa podzemne gradit?

bog pomagej.

navadna vas bi bila rada velemesto tako, da dobi podzemno.
BioTech
# 07.09.2009 ob 10:24
Alchemist
Hvala za prilepljene podatke in intervju, sem precej novih zadev izvedel. Ce bi se to realiziralo, bi bilo skoraj sanjsko glede na danasnjo situacijo.
Alchemist
# 07.09.2009 ob 07:55
Pa še to prilepim...

Intervju Bruno Bensa, direktor podjetja Omega consult

Podzemno železnico imajo že mesta z 200.000 prebivalci

Slovenija - četrtek, 23.07.2009
Tekst: Peter Pahor

Ljubljana - V podjetju Omega consult so pred kratkim za Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije izdelali strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji. Direktor podjetja Bruno Bensa poudarja, da zdaj Ljubljana in širša regija vesta, kako in kje se prometnih težav lotiti, konkretne rešitve pa morata sprejeti takoj, saj so razmere iz leta v leto slabše.

Po mnenju Bruna Bense, direktorja Omega consulta, je treba destimulirati predvsem vožnjo v službo, »to, da se èlovek pripelje v mesto in tam parkira za osem ur ali več«.

Radi poudarjate, da se o prometu preveèkrat govori kar tako, na pamet. Na pamet se govori, da je javni promet v ljubljanski regiji zaniè. Je vaša študija potrdila to trditev?

Ni tako slab, da ljudje, ki bi radi uporabili javni promet, ne bi mogli priti na svoj cilj. Problem pa je, da je javni promet v primerjavi z osebnim prometom, ki je njegov najveèji konkurent, manj privlaèen.

Kje je v regiji najslabše stanovati, èe moramo vsak dan v službo v Ljubljano?

Ljubljanska obvoznica predstavlja nekakšno obzidje mesta. Premagati to oviro vzame najveè èasa. Zadnjih trideset let so se proti Ljubljani vseskozi gradile nove ceste, tako da se je dostopnost poveèevala. Tako kot se je kolièina avtomobilov veèala, tako so se poveèevale cestne površine. Zdaj smo prišli do situacije, ko do Ljubljane ni predvidenih veè novih dostopov. Prišli smo do kritiène meje.

Kaj menite o projektu gradnje novih garažnih hiš v središèu mesta?

Če bodo te zagotovile parkirne prostore za stanovalce, ki bodo lahko svoje avtomobile umaknili s peš površin, je to treba pozdraviti. Èe pa bodo to zelo velike in poceni garažne hiše ter bodo ljudje tu množièno parkirali, je to druga zgodba.

Po izjavah župana Zorana Jankoviæa sodeè naj bi bila parkirnina v novih garažnih hišah veliko cenejša od parkirnine v obstojeèih zasebnih parkirnih hišah.

Aja, tega nisem vedel.

Če vas prav razumem, bi morala biti cena parkiranja v središèu destimulativna?

čez noč bomo težko drastièno omejili promet v središču mesta. Vprašanje je tudi, ali bi obstojeèi sistem javnega prometa sploh zdržal velik naval novih potnikov. Velja pa razmisliti o zaraèunavanju stroškov, ki jih vsak avtomobilist v obliki hrupa, prašnih delcev in izpušnih plinov povzroèi mestu. Torej ne samo o zaraèunavanju parkirnine, temveè tudi takse za vožnjo po doloèenih obmoèjih mesta.

Kako pa gledate na to, da LPP prodaja del podjetja, ki se ukvarja s primestnim prevozom, ker se župani niso mogli med seboj dogovoriti o subvencioniranju voženj?

To je stvar politike mesta in države. Jaz razumem, da bodo avtobusi v primestne obèine kljub temu še vedno vozili.

Če se jim ni uspelo zmeniti o sofinanciranju primestnih prevozov, smo lahko verjetno malo skeptièni, da jim bo uspelo združiti moèi in uvesti zmogljiv sistem javnega prevoza, ki ga predlagate.

Zato smo predlagali, da bi projekt prevzelo profesionalno koordinacijsko telo, ne pa da ga bi uresnièevala samo Mestna obèina Ljubljana ali država.

Kaj se bo zgodilo, èe bo do leta 2027, ko naj bi bil predlagani sistem konèan, javni prevoz v regiji ostal na današnji stopnji?

Danes so prometne konice že veèurne. V Londonu so konice pred uvedbo drastiènega sistema taks za vstop v mesto trajale že po 20 ur na dan. Ni torej nemogoèe, da bi se v Ljubljani prometna situacija vsako leto poslabšala in bi vedno dlje stali v koloni in iskali parkirni prostor.

Kako pa bi se recimo z Vrhnike pripeljali v službo v središèe Ljubljane leta 2027, ko naj bi bil konèan vaš zmogljiv sistem javnega prometa v regiji?

Če bi na Vrhniki živel blizu avtobusne postaje, bi stopil na avtobus in se peljal do Ljubljane, èe pa bi živel bolj na obrobju, bi se verjetno peljal po avtocesti z avtom do Brezovice, parkiral na parkirišèu P+R in se s hitrim transportnim sistemom zapeljal do službe. Ko bi se po službi vrnil na parkirišèe, kjer bo prostora za 1500 vozil, bi v nakupovalnem središèu v okviru parkirišèa nakupil vse, kar potrebujem, in se vrnil domov.

Kakšen zmogljiv sistem javnega prevoza ste predvideli?

Pri izdelavi strokovnih podlag se nismo omejili samo na to, da bi natanèno zrisali tire mestne železnice in rekli, da jih bomo do leta 2027 gradili. Predlagali smo, da že danes zaènemo graditi parkirišèa P+R, ki bodo takoj prestopne toèke na obstojeèe avtobusne linije, nekoè pa na hitri transportni sistem.

Kje ste predvideli nova parkirišèa P+R?

Poleg obstojeèih dveh na Dolgem mostu in Rudniku še na Brezovici, v Rakovi jelši, Zadobrovi, Bizoviku, Jaršah pri BTC, Črnuèah, Trzinu in Stanežičah.

V kolikšen èasu pa bi lahko vzpostavili sistem mestne železnice?

Skupaj z naèrtovanjem in pridobivanjem soglasij bi lahko bila prva linija konèana v dvanajstih letih. Medtem bi lahko sistem izboljšali z rumenimi pasovi za avtobuse.

Ste se ukvarjali tudi z idejo, da bi v Ljubljani imeli podzemno železnico?

Da.

Ali ni Ljubljana že v osnovi premajhna za kaj takega?

Ko sem še hodil na fakulteto, je veljalo, da je meja za podzemno železnico milijon prebivalcev. Danes je situacija taka, da imajo metro sisteme že mesta z 200.000 prebivalci.

Na primer?

Losanna, Lille in Rennes ter Brescia.

Bi bil tak sistem v Ljubljani rentabilen?

Investicija v sistem z osmimi kilometri podzemne železnice v središèu mesta se sicer ne bi nikoli poplaèala iz voznine, bi pa lahko s prodanimi vozovnicami pokrili stroške vzdrževanja in obratovanja. Ta izraèun temelji na podmeni, da ni nobenih subvencij. Naložbo v sistem, ki bi bil v celoti na nivoju, pa bi v tridesetih letih poplaèali.

Kakšne bi bile prednosti podzemne železnice?

Ljubljana je zvezdaste oblike in vse linije potniškega prometa se križajo v središèu mesta. S poglobljeno mestno železnico bi promet na tem delu veliko lažje vodili in lahko bi organizirali dobro delujoèe prestopno vozlišèe med železnico, avtobusnim in javnim mestnim prometom. Vendar pa se je treba odloèiti o rešitvi železniškega vozlišèa v Ljubljani. Ampak imamo še nekaj èasa za razmislek o najboljši razlièici. Vsaj do leta 2012.

Kje bi se torej mestna železnica spustila pod zemljo?

Vsak od štirih krakov bi se poglobil okoli dva kilometra pred središèem.

Torej bi se z Dunajske mestna železnica zaèela poglabljati pred stavbo Dela, s Tržaške pa pri Tobaèni?

Tako nekako.

In tak sistem ste ocenili na 1,7 milijarde evrov?

Približno. Nadzemni sistem lahke mestne železnice pa bi stal okoli 700 milijonov evrov.

Kam vse bi vozila mestna železnica?

Ena linija bi vozila do Stanežiè, druga do Èrnuè, tretja do Novih Jarš, èetrta do Studenca, peta do Rudnika, šesta do Rakove jelše in sedma do Dolgega mostu oziroma Brezovice. Skupaj naj bi bilo skoraj 37 kilometrov linij.

Se bodo obstojeèe glavne avtobusne linije po uvedbi mestne železnice ukinile?

Da, avtobusi bodo okrepili preène povezave do hitrih linij. Tako bodo v podporo mestni železnici.

Je bilo na temo javnega prevoza v regiji res narejenih že 28 študij?

To je število vseh študij na temo javnega prometa, tudi zelo parcialnih. Nobena ni bila tako široka kot naša.
Alchemist
# 07.09.2009 ob 07:51
Meri

Lepo. Vsaj enkrat. ;)

Mefisto.

Glede denarja mislim da pretiravaš. Seveda pa nebi to zgradili v enem letu in nebi predvideli to v enem proračunu. To bi bil dolgoleten projekt, kot je npr. avtocestni križ. Če smo avtoceste zmogli zgradit, po moje smo sposobni karkoli realizirat.

Gradec ima tramvaj že zelo dolgo in je to tradicija. Če bi danes v Gradcu imeli problem s prometom pa sem prepričan da bi gradili prej podzemno kot tramvaj, take so pač tendence danes. Če bi Ljubljana nadgrajevala in posodabljala sistem tramvaja, ko ga je še imela bi bili tudi mi nekje tam. Tako pa smo ga uničili in sedaj mislim, da potrebujemo bolj inovativne in dolgoročne rešitve.

Sejnik

Zvezdasta oblika je prednost, ker se pač veliko bolj enostavno razne linije iz krakov stekajo v center, načrtovanje bi bilo precej olajšano. Sicer so to strokovnajki navedli kot prednost in ne jaz. Na možnost potresa dvomim da je sploh mesto pripravljeno s kateregakoli vidika, sploh pa se res katastrofalni potresi pri nas pojavljajo na 300 let več al manj. Bil je eden na začetku 17. stoletja se mi zdi, pa v začetku 20. stoletja nekje. Naslednjega dvomim da lahko pričakujemo pred 22. stoletjem, sicer pa nikol neveš kaj se pod zemljo dogaja. Napake pri gradnji in zavlačevanje pa so seveda problem, ki ga more rešiti politika in to se ne sme več ponaljat nikjer. Nevem, zadeva se meni ne zdi tako utopična, povsem realna, če le preudarno in skrbno načrtovana in izpeljana.
johann
# 06.09.2009 ob 20:26
Danes v večjih in sodobno urejenih mestih ni več prioriteta tramvaj, temveč podzemna železnica. Seveda za takšno provincialistično mestece, kot je močvirnata Ljubljana, to ne velja.
infiniteLoop
# 06.09.2009 ob 18:58
Podzemna samo, ce si jo Ljubljancani placajo sami.
Mefisto
# 06.09.2009 ob 18:17
26. Alchemist (6. september 2009 ob 13:55)
Joj ste zaplankani nekateri.

Ne, smo realni. Že uvedba tramvaja stane zajeten kupček denarja
, kup denarja za podzemno železnico v Ljubljani pa bi presegel višino Nebotičnika. Si lahko zdaj predstavljaš, kakšni stroški so to? Ne vem, če bi celoten proračun Slovenije zmogel to...

"Gradnja za 100 let vnaprej" S katere lune si pati padel? Se zavedaš, koliko sprememb bo svet doživel v 100 letih?

Pojdi si pogledat mesto Graz v Avstriji, ki je po arhitekturi, velikosti in številu prebivalstva zelo podoben Ljubljani. Tam švigajo tramvaji po pomembnih mestnih ulicah in peš poteh, avtobusi pa pokrivajo bolj oddaljene destinacije, kamor bi bila gradnja tramvaja nesmiselna.
sejnik
# 06.09.2009 ob 17:21
Aja pa zadnja slika nima preveč zveze s tramvajem, saj ne bo tam vozil.
sejnik
# 06.09.2009 ob 17:19
Saj to je, tramvaja (še) ni predvsem zato, ker so začetni stroški ogromni in nihče od županov ni imel jajc za to. Podzemna je pa še toliko dražja, v Ljubljani bi bila najbrž vsa pod vodo, razkopavanje v centru je glede arheologije kot v Grčiji, ampak dobro, to je samo začasna težava.

- V Brescii bo od 17 postaj le 8 podzemnih, 5 bo vkopanih, 2 nivojski in 2 dvignjeni.

Saj načeloma se strinjam s podzemno, ampak je to zaenkrat nerealna rešitev. Da bo to rešitev za 100 let je pa sploh utopija, tudi če ne štejemo možnosti katastrofalnega potresa, slabe gradbene izvedbe in drugih izrednih dogodkov. Po mojem laičnem mnenju se mizdi zvezdasta oblika prej pomanjkljivost - krožna proga ne pride v poštev, pa v bolj "linearnih" mestih (recimo Catania ob obali) je lažje izbrati prvo progo.

Največja neumnost glede javnega prometa v LJ je, da mora ravno tako stati v gužvi kot drugi, pa naj bo to avtobus ali tramvaj.
en_pameten
# 06.09.2009 ob 17:08
Takoj nazaj postaviti tire in tramvaje na njih! Na vpadnicah čimbolj izven Ljubljane pa postaviti terminale, kjer se bo parkiralo avtomobile in prestopilo na tramvaje. Tam bi bile tudi garaže za tramvaje, tako da bi glede na število potnikov regulirali število vagonov v prometu. Nekaj odgovornosti prosim do nas, ki živimo v Ljubljani in moramo vohat izpuhe vseh okoličanov Ljubljane, ki se morajo prifjakat z avtomobilom in seveda vsak s svojim - bog varuj, da bi bila dva v avtu.
roksy-
# 06.09.2009 ob 16:47
Še za tramvaj očitno ni denarja, kaj še le za podzemno.
meri.m
# 06.09.2009 ob 16:41
26. Alchemist
Redko se strinjam s tvojimi komentarji, toda tokrat se.
sybelmyne
# 06.09.2009 ob 15:40
mal več pešaka pa s kolesom. trole pa posodobit in je to to.
stewie
# 06.09.2009 ob 15:06
V katerem mestu pa si, če ni skrivnost?
cintaelu
# 06.09.2009 ob 14:47
tramvaji so super, živim v mestu z njimi in reši ogromno težav...da so ostali v vseh večjih mestih okoli nas, pove vse....odlično opravljajo delo, skrajšajo čas vožnje ter zmanjšajo promet v mestih.....še posebej, če se jih ogromno vozi iz obrobja....in poceni seveda..
Alchemist
# 06.09.2009 ob 13:55
Joj ste zaplankani nekateri.

Link. Brescia:190,809 prebivalcev

Link.
Catania: 298,957 prebivalcev

Link. Poudarjam: to ni tramvaj, ampak mestna železnica, ki jo postopoma vkopavajo in bo tako dolgoročna postala podzemna. Pod zemljo je že 8km linij in 12 postaj. Bonn: 314,926 prebivalcev

za primerjavo

Ljubljana: 265.881 prebivalcev

Pri tem poudarjam da ima Ljubljana zvezdasto obliko, kar bi prenašanje potnikov iz obrobja v mesto poeanstavilo. Če bi se zgradili metro nebi bilo treba o tramvaju niti razmišljat, lahko bi pa ukinili tudi veliko avtobusnih linij, in ohranili nekatere zgolj kot dopolnilo temu sistemu (medtem ko velika mesta imajo vse tri sisteme ki enako delajo in se dopolnjujejo, pri nas bi potrebovali samo enega, torej podzemno). Seveda nebi potrebovali 10 linij kot velika mesta, 3-4 bi bile čisto dovolj. Skratka, nebi bilo potrebno zgraditi tak velik in razpotegnjen sistem, kot ga imajo miljonska mesta. Se zgradi pač sistem, ki bi bil prilagojen številu prebivalcev in velikosti mesta.

Res je, gradnja bi bila zelo draga in dolgotrajna, ampak sem prepričan da bi bile mestne prometne težave rešene permanentno in vsaj za eno stoletje v naprej nebi imeli težav sploh. Poleg tega, če bi ljudem tako ponudili hiter in udoben prevoz s podzemno sem prepričan, da bi se marsikdo odpovedal vožnji z avtom, pa tudi manj avtobusov bi bilo, kar bi se na splošno poznalo v manjšem onesnaženju in v manjših izpustih. Mestno središče bi lahko zaprli za promet in tako uredili peš-cone, kar bi bistveno pripomogli k poživitvi in večji kvaliteti življenja v njem. Odpadla bi potreba po gradnji garažnih hiš v samem centru, kar pomeni da bi lahko tako tudi ohranili veliko kvalitetnih urabanih površin in ahreološke dediščine pod njimi.
Skratka res darga zadeva, ampak pozitivnih stranskih učinkov bi bilo toliko da si danes sploh predstavljati ne znamo.

Tramvaj vidim le kot vmesno stopnjo razvoja med podzemno in avtobusnim sistemom, in ne vidim zakaj bi bilo potrebno trošit denar za to, če pa lahko takoj gremo k tapravi stvari in končnemu rezultatu.

Skratka, js navijam za podzemno, pa če že tega ne bojo hoteli, vsaj delno vkopan tramvaj (ki gre pod zemljo v mestnem središču in poteka nad zemljo v predmestjih).
17theone
# 06.09.2009 ob 13:43
za podzemno smo premejhni, če pa že, bi jo moral povezat z okoliškimi kraji, iz katerih se ljudje vsak dan vozijo v službo v ljubljano, npr vrhnika, grosuplje, domžale...
stewie
# 06.09.2009 ob 13:10
Vegeta, kako misliš ti ovo, da bi mi trebali da branimo našu Sloveniju prema stranaca?
moonylink
# 06.09.2009 ob 13:03
pomojem podzemna tudi nima kaj iskat, to je ogromen in izjemno drag projekt primeren za tista največja velemesta z milijoni in milijoni prebivalcev, dvomim da imam kakšno majhno mesto sploh metro
tom
# 06.09.2009 ob 12:57
Podzemno železnico lahko edino naredimo med Mariborom in Ljubljano z vmesno postajo v Celju. Obstaja kopica dobrih rešitev za prometne tokove, ki bi jih lahko implementirali v Ljubljano, vendar kaj ko namesto stroke dela politika.
pa lp!
tom
svelenau
# 06.09.2009 ob 12:52
ljubljana je za podzemno premajhna. To je investicijsko izjemno drag projekt in se splača le v mestih, ki imajo okoli 800 000 ali več prebivalcev. Sama ljubljana ima prebivalcev 270 000, z okolico 350 000.
Tramvaj se bolj splača.
eldestino
# 06.09.2009 ob 12:41
Tramvaj, vsekakor, da, še bolje bi pa bilo načrtovati metro!!!
Mefisto
# 06.09.2009 ob 12:34
Podzemna železnica v Ljubljani ne pride v poštev zaradi močvirnatega terena. Še pomnite težave s predoroma Šentvid in Golovec? Draga nista bila samo zato, ker je Zidar kasiral, ampak tudi zato, ker je bila geologija zelo zahtevna. Poleg tega je neumno zapravljati milijone za podzemno, če so tramvaji čisto dovolj.

Tisti župan, ki bo zrihtal tramvaje, mu grem osebno čestitat in plačati pijačo.
alexalchi
# 06.09.2009 ob 12:33
Mislim, da bi Ljubljani zelo lepo pristal tramvaj.
Stroški, postavitev prog, preureditev cestega režima- pustimo to strokovnjakom.

Verjamem, da bi kandidat za župana pobral kar nekaj glasov, če bi pripravil ustrezen projekt in ga znal zagovarjati.
A dokler mi bodo zaklepali motor z lisicami, ne vidim upanja, da kdorkoli želi imeti prometno urejeno Ljubljano. Kje je šele tramvaj...
Černenko
# 06.09.2009 ob 12:32
Za podzemno železnico je Ljubljana veliko premalo mesto. Gradnja podzemne železnice je izjemno drag projekt, ki se splača samo v večmilijonskih mestih. Zgledujemo se lahko zgolj po Zagrebu, kjer tramvaji dobro opravljajo svojo funkcijo.
Alchemist
# 06.09.2009 ob 12:29
kaktus888, dmejz...

Podzemno dandanes imajo ali pridobivajo mesta, ki so v številu prebivalcev popolnoma primerljiva z njo. To da je LJ premajhna je samo manjvrednosti kompleks Slovencev. Brescia, Bonn in Catania so lepi primeri.

Če že, največji problem bi verjetno bila podtalnica.
DnB
# 06.09.2009 ob 12:17
moonylink starih avtobusov lpp hvala bogu že kar nekaj let ne uporablja med najhujšimi vročinskimi navali.
kmetozar
# 06.09.2009 ob 12:15
Sanjajte o podzemni ... Dejstvo je, da je bilo v osemdesetih in devetdesetih pripravljenih že ničkoliko projektov za obnovitev tramvajske trase v Ljubljani, vsi pa so naleteli na gluha ušesa.
dmejz
# 06.09.2009 ob 12:14
6. Alchemist ti je 9. kaktus888 use povedu. Ja neki bo treba nardit da bi se hitrost javnega prometa povečala, zaenkat pa podzemna ni rešitev, ker je LJ premajhna.
docepe2
# 06.09.2009 ob 12:10
To bo prišlo v upoštev, ko bodo ljudje bolj zavedni in bodo šli kakšen korak več peš do službe, ker nekateri bi se sedaj najraje kar v pisarno pripeljal.
spoonman96
# 06.09.2009 ob 12:08
samo nwm če je podzemna cenovno sprejemljiva rešitev...??
meri.m
# 06.09.2009 ob 11:58
100% boljša investicija kot stdion.
kaktus888
# 06.09.2009 ob 11:57
Alcemist za gradnjo podzemne, bi morala ljubljana imeti najmanj 3x toliko prebivalcev, da bi se splačala..
oxo
# 06.09.2009 ob 11:56
@Alchemist PODPIŠEM tvoj komentar! Podzemna železnica je edina pot k zmanjšanju gneče na cestah Ljubljane (in po drugih mestih). In v članku napisana trditev, da se velika mesta vračajo nazaj k tramvajem drži le deloma, saj imajo razvita mesta (prestolnice) v večini podzemno železnico... lahko je pa tramvaj "dodatek" k temu. Vsekakor pa ne javni prevoz na nafto.
9-8
# 06.09.2009 ob 11:54
Meni so bolj všeč "ringlšpili". Ko se navoziš greš domov. Lepo je tudi vlakce spuščati Zdaj po novem so tudi sobni helikopterčki fajn
Imamo se fajn
Alchemist
# 06.09.2009 ob 11:30
Ma kaki tramvaj, samo še večjo gužvo na cestah bo naredu. Je res da ima svojo progo, ampak še zmeraj mora upoštevat semaforje in ostali promet. Trajna in trajnostna rešitev je lahko le podzemna železnica. Projket bi morala speljati država in tako urediti promet v glavnem mestu kot se šika.
jozi.podrzaj
# 06.09.2009 ob 11:21
prostozidarski gradbinc: Ti zoki, kako lahko se kaksen dnar iz ljubljane stisnemo...

zoki: pa kaj jst vem, lah bi se kj zmislil... evo tramvaj... pa lahko tvoja firma mirno rije po lublani se ene 10 let.

gradbinc: pa to mi deli, pa se slobo bo lahko tire zalagu...
MoTmOt
# 06.09.2009 ob 11:17
Prežarčite me v Bežigrad.Prosim.!
vucko84
# 06.09.2009 ob 10:57
ma kaki tramvaj!! Naj nabavijo električne avtobuse pa je stvar rešena!
moonylink
# 06.09.2009 ob 10:55
Sem absolutno za, slabše kot tiste konzerve s katerimi sem se bil med študijem primoran prevažati po ljubljani in ki se jih ne bi sramovali zgolj v kakšnem predmestju Delphija res ne more biti.

Do vrha natrpana osmica sredi poletja pri 40 stopinjah brez klime in z zaprtimi okni.

Kraljestvo vonjav in neudobja.

Res, ljudje komaj čakajo uporabljati javni prevoz pri takih kretenizmih.
zkuna
# 06.09.2009 ob 10:45
Naš napredek že nekaj časa pelje vzvratno ...
Kazalo