Foto: Teja Perko/Državni zbor
Foto: Teja Perko/Državni zbor

Ustavna komisija je zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ-ja na predsednika republike, prižgala marca. Strokovna skupina, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, je nato pripravila še mnenje o osnutku ustavnega zakona in na zaprosilo ustavne komisije dodatno stališče do morebitnih sprememb 131. člena ustave, ki govori o sestavi sodnega sveta.

Sledeč mnenju strokovne skupine je ustavna komisija danes z 12 glasovi za in petimi proti sprejela stališče do osnutka ustavnega zakona, s katerim bi posegli v 129., 130., 131., 132. in 134. člen ustave. Poleg koalicije so spremembam naklonjeni tudi v NSi-ja, medtem ko so jim poslanci SDS-a tudi na tokratni seji nasprotovali.

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti znova voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je danes podprla predlog NSi-ja, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je ob tem napovedala, da bo ministrstvo v ponedeljek predlog sodniškega trojčka, tj. zakonov o sodiščih, o sodniški službi in o sodnem svetu, posredovalo v strokovno in medresorsko usklajevanje.

Ustavna komisija je na predlog strokovne skupine sicer sprejela stališče, da se preučijo tudi vsi drugi vidiki v povezavi z imenovanjem sodnikov, ki so pomembni za ureditev na ravni ustave in zakona. Sprejeto stališče pa ne predvideva več, da bi sodnike najprej imenovali za dobo treh let, šele nato pa v trajno sodniško funkcijo. Prav tako se niso odločili za spremembo, da bi bil po položaju član Sodnega sveta tudi predsednik vrhovnega sodišča.

Ti dve rešitvi je med drugim kot problematični izpostavil predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. V Sodnem svetu pa po njegovih besedah nasprotujejo tudi spremembam sestave Sodnega sveta. S povečanjem števila članov bi sledili višji stroški in manjša operativnost, s prenosom predlagateljstva zunanjih članov s predsednika republike na DZ pa bi bila v teh postopkih raven politizacije višja, je dejal.

V imenu predlagateljev ustavnih sprememb je Lucija Tacer (Svoboda) izrazila prepričanje, da s spremembami krepijo strokovni del postopka imenovanja sodnikov in zmanjšujejo možnosti za politizacijo postopka. Jože Tanko (SDS) pa je nasprotno dejal, da gre za degradacijo parlamentarizma in da se želi s predlogom iz DZ-ja umakniti razpravo o kandidatih, medtem ko Sodni svet oz. sodna uprava "prečiščenja znotraj sebe ni sposobna". Kot je dodal, ne pozna primera, da bi Sodni svet katerega koli sodnika predlagal v razrešitev.

Odločitev, ali se začne ustavnorevizijski postopek, kot tudi stališče do osnutka ustavnega zakona bo moral sprejeti DZ. Predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi) je napovedal, da bodo kolegiju predsednice DZ-ja predlagali, da predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona uvrsti na dnevni red seje DZ-ja v oktobru.

Ob spremembi ustave bi sodnike imenoval predsednik države