Slovenija

Poudarki

  • Nas po morebitni nezaupnici čakajo predčasne volitve?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3,6 od 85 glasov Ocenite to novico!
Borut Pahor, Katarina Kresal, Gregor Golobič in Karl Erjavec
Pahorjevo koalicijo je najprej zapustil DeSUS, sledil je Zares. Bodo poslanci Pahorju, ki vodi zdaj že manjšinsko vlado, danes izglasovali zaupnico ali ne? Foto: BoBo
Borut Pahor
Po zmagi SD-ja, naslednika nekdanje Zveze komunistov, na državnozborskih volitvah septembra 2008 je premier postal predsednik te stranke, Borut Pahor. Pahorjev slog vladanja so zaznamovale izjave, ki so jih nekateri mediji označili za pahorizme: že skoraj ponarodel je postal njegov "so what". Pahor je kmalu po prevzemu vlade razglasil, da si bo zaradi varčevanja sam plačeval reprezantanco (kave in kosila). Pozneje je tožil, da ne more preživeti s 3.002 evroma plače in da živi od prihrankov. Foto: BoBo
Katarina Kresal
"Seksi ministrica vodi policijo v visokih petah." Tako je maja letos tržaški Il Piccolo naslovil članek o Kresalovi. Privlačno Kresalovo so privrženci ob njenem vstopu v politiko razglasili za "NLP - nedolžno, lepo in pametno", po treh letih ministrovanja pa so jo najostrejši kritiki na desnici razglasili za "afero na dveh nogah". Kritike na njen račun so najprej letele na njen življenjski slog (prestižne obleke in avtomobili, nakupovanje v Milanu, kamor naj bi odhajala z najetim letalom), sledile so govorice o uživanje mamil, na koncu pa je bil za njeno ministrsko kariero usoden sporni najem stavbe NPU-ja. Sama se je počutila kot Agata Schwarzkobler iz Tavčarjeve Visoške kronike. Svojim nasprotnikom očita, da izvajajo proti njej "gonjo" v slogu srednjeveških preganjanj in zažiganj čarovnic na grmadah. Foto: BoBo
Gregor Golobič
Pred leti je Slavoj Žižek Gregorja Golobiča oklical za bodočega slovenskega Stalina, letos poleti pa je znani slovenski filozof dejal, da za njegovega prijatelja Golobiča velja, "da je brihten, pameten, ampak pokvarjen, da laže". "Moje izkustvo z njim je ravno nasprotno - da je v osnovi pošten, je pa včasih malo 'tup'," je povedal Žižek. Golobiču politični nasprotniki očitajo, da svoje politične funkcije in vpliv izkorišča za poslovanje Ultre, katere solastnik je (najostrejši kritiki na desnici menijo, da je edini "dosežek" Zaresa, da je v Sloveniji spravil oranžno barvo na slab glas). Sam je glede očitkov na svoj račun in na račun podjetja Ultra dejal, da gre za pohod, ki meji na fašizem. Foto: BoBo
Karl Erjavec
Za Erjavčev ministrski stolček so bile usodne "kante za smeti", kot je sam dejal. Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je pozval Pahorja k razrešitvi Erjavca, ker je sodišče kot nezadovoljive ocenilo popravljalne ukrepe ministrstva na področju določitve okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Pahor je razrešitev predlagal DZ-ju in to označil za nove standarde. Erjavec je na seji DZ-ja 26. januarja 2010 sredi razprave ugotovil, da so razlogi za njegovo razrešitev povsem politične narave, zato se je odločil, da še pred koncem razprave in glasovanja sam odstopi. Erjavca so imeli drugi koalicijski partnerji, zlasti Zares in LDS, za moteč dejavnik v vladi. Ko je Erjavčev DeSUS odšel iz vlade, je Kresalova dejala, da bo šlo v vladi zdaj lažje. Foto: BoBo
Franc Križanič
Ko je Pahor predlagal poslancem, da razrešijo Erjavca, je razglašal, da uveljavlja nove standarde (prejšnji premier Janša namreč ni upošteval Šoltesovega poziva k razrešitvi takratnega ministra za okolje Janeza Podobnika). Toda ko je Šoltes januarja letos zaradi prenosa deležev v družbi Splošna plovba Portorož zahteval razrešitev Pahorjevega strankarskega kolega, ministra za finance Franca Križaniča, Pahor, ki rad pravi, da dela "dejanja, vredna moža", tega tokrat ni storil, zaradi česar si je upravičeno nakopal očitke o dvojnih merilih. Foto: BoBo
Drago Isajlovič
Marca lani je bil vroča tema Križaničev svetovalec Drago Isajlovič. Pahor je Križaniču postavil ultimat, naj prekine sodelovati z Isajlovičem. Napetosti med Pahorjem in Križaničem je prekinil Isajlovič, ki je sporočil, da se umika z ministrstva za finance. Pahor se je za Isajlovičev odhod odločil zaradi "skrajnega nezaupanja večine poslovne skupnosti v Sloveniji do vloge in mandata Križaničevega svetovalca". Isajlovič, ki je leta 1988 kot član tajne politične policije SDV sodeloval pri aretaciji Janše, pa je menil, da je srž težave prodaja državnega premoženja. Oster je bil tudi do Pahorja, saj je dejal, da se Pahor upa spravljati le na svoje strankarske kolege in si na ta način skuša pomiriti svoje travme. Številni menijo, da je Isajlovič kljub formalnemu "odhodu" z ministrstva obdržal svoj vpliv. Foto: MMC RTV SLO
       Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetine gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona. S svojim blatenjem in klevetanjem. S svojimi lažmi in grožnjami tistim, ki bi lahko sodelovali z mano. (...) Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo zavozil. In pri tem zavozil tudi stranko. Oprosti, ker smo zmagali.       
 Del razvpitega pisma Sebastjana Jeretiča Pahorju novembra lani.
Matej Lahovnik in Gregor Golobič
Julija lani je odstopil priljubljeni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je tudi izstopil iz Zaresa. Lahovnik je še pred svojim odstopom Pahorju poslal pismo, v katerem je navedel le en razlog za svoje nezadovoljstvo: "Na ministrstvu za gospodarstvo smo opazili, da se na razpise izvajalskih institucij ministrstva prijavljajo tudi družbe, ki spadajo v skupino Ultra, katere pomemben (več kot petodstoten) lastnik je član vlade. Zatiskanje oči pred tem in podobnimi problemi ni sprejemljivo." Foto: BoBo
TEŠ 6
Golobič je Lahovnikove očitke zavrnil in dejal, da je bistvo spora med njima, ker je Lahovnik podpiral projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), sam pa meni, da je slabo voden in predrag. Ko je nadzorni svet razrešil direktorja TEŠ-a Uroša Rotnika, je prišlo do spora med SD-jem in Zaresom, proti so bili tudi sindikalisti iz TEŠ-a, ki so opozarjali pred "oranžnim kadrovskim cunamijem". Analitiki so spopad obeh strank označili za boj za energetiko. Najglasneje in javno je zoper Golobiča nastopil Mladi forum. Spor med SD-jem in Zaresom se je bil tudi glede AUKN-ja - Zares je namreč predlagal njegovo ukinitev. Foto: BoBo
Katarina Kresal in Irma Pavlinič Krebs
2. julija 2009 je lahko vsa Slovenija, ker je vlada po nesreči vključila zvočni neposredni prenos svoje seje, na vladni spletni strani spremljala prepir med Kresalovo in tedanjo ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs (Zares). Jabolko spora je bilo zaposlovanje v javni upravi. Kot vemo, se je v času Pahorjeve vlade kljub obljubam o varčevanju povečalo število zaposlenih v javni upravi. Foto: BoBo
Shod proti družinskemu zakoniku
Velik projekt leve koalicije v tem mandatu je tudi novi družinski zakon, ki je bil sprejet po maratonskem obravnavanju v parlamentu, in sicer v t. i. kompromisni različici, ki dovoljuje istospolnim parom posvojitev biološkega otroka enega izmed partnerjev. Kljub temu se lahko zgodi, da bodo o družinskem zakoniku odločali volivci na referendumu, če tega ne bo preprečilo ustavno sodišče (podobno je ustavno sodišče preprečilo, da bi ljudje povedali svoje mnenje o vladnem zakonu o izbrisanih). Zakonik, ki je tako kot še druga dva Svetlikova zakona, zakon o malem delu in pokojninski zakon, razvnel strasti javnosti, je dvignil na noge desnosredinsko opozicijo, Cerkev, islamsko skupnost in katoliške civilnodružbene organizacije (uspešna pri zbiranju podpisov za referendum je civilnodružbena iniciativa, ki jo vodi Aleš Primc). Foto: BoBo
Demonstracije proti malem delu
V času Pahorjeve vlade je parlament med študentsko-dijaškimi demonstracijami 19. maja lani doživel najhujši napad v času svojega obstoja. Pred kratkim je v stavbo parlamenta treščilo osebno vozilo - menda nenamerno. DZ naj bi bil julija 2009 ena izmed tarč (poleg Pahorja) hrvaškega vojnega veterana Josipa Zagajskega. Hrvat, oborožen z bombami, ni prišel do Ljubljane, saj so ga na Dobovi zaustavili slovenski policisti. Foto: BoBo
Barbara Brezigar in Aleš Zalar
Ostri spori so bili tudi med generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem (LDS) - zadeva Berglund, preiskava zadeve Baričevič. Kljub temu je Brezigarjeva "preživela" mandat. Nasledil jo je za desnico sporni Zvonko Fišer, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja preganjal tri ljudi zaradi postavitve križa. Desnica prav tako ni bila zadovoljna z imenovanjem Branka Masleša za predsednika vrhovnega sodišča, saj naj bi Masleša nasprotoval osamosvojitvi Slovenije (kar je ta zanikal). Foto: BoBo
Zoran Janković
Del levice, nezadovoljen s Pahorjem, si na mestu premierja želi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki pa vztrajno zanika, da si želi postati predsednik vlade. Jankoviću njegovi nasprotniki očitajo domnevne sporne posle z zemljišči, zadolževanje - tudi zaradi Stožic, "finančnega soda brez dna", ki naj bi bil zgrajen na način "modernega suženjstva". Foto: BoBo
VIDEO
Kaj vse je Pahorjeva vlad...

Sorodne novice

Dodaj v

 

Zgodba o neki levi vladi

Tri leta Pahorjeve vlade
20. september 2011 ob 06:14
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ta ekipa je sposobna premagati vse ovire na poti, ki ločijo Slovenijo od najrazvitejših držav, je na predstavitvi kandidatov za ministre 11. novembra 2008 optimistično napovedoval Borut Pahor. Toda po slabih treh letih vladanja Pahorja danes morebiti čaka nezaupnica.

21. november 2008: poslanke in poslanci so s 56 glasovi za in 30 proti potrdili seznam 18 ministric in ministrov, ki so sestavljali vladno ekipo premierja Boruta Pahorja. Jedro vlade je bil t. i. levi trojček - Pahorjev SD, Zares Gregorja Golobiča in LDS Katarine Kresal -, ki se je oblikoval že pred državnozborskimi volitvami 21. septembra. Levemu trojčku se je pridružil tudi DeSUS, upokojenska stranka, naklonjena levici, ki jo vodi Karl Erjavec.

Erjavec - "moteči element" v vladi
Še najbolj se je zapletalo prav s stranko DeSUS, predvsem zaradi Erjavca, ki je bil za številne na levici "kontaminiran" zaradi sodelovanja v Janševi vladi, sporen pa je bil tudi zaradi nakupa patrij. Erjavec je celo začasno ustavil pogajanja svoje stranke za vstop v vlado, in sicer zaradi neenakopravnega položaja v pogajanjih. Na koncu je tudi DeSUS vstopil v vlado, a je bil v njej zaradi Erjavca in trenj glede pokojninske reforme vedno nekakšno peto kolo.

Odnos strank levega trojčka, zlasti Zaresa in LDS-a, do Erjavca je bil za številne na desnici znak ideološkega izključevanja oz. ekskluzivizma strank levega trojčka. Potrditev svoje teze so videli v nezadovoljstvu Zaresa in LDS-a z imenovanjem Dimitrija Rupla, dolgoletnega zunanjega ministra, na mesto posebnega Pahorjevega odposlanca za zunanje zadeve.

Zaradi te odločitve je na začetku decembra 2008 z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje protestno odstopil Slavko Ziherl, takratni podpredsednik LDS-a, policija pa je - za nekatere zaradi političnih motivov - znova odprla zadevo "Ruplova metla": domnevno nakupovanje Ruplove žene Marjetice s službenim vozilom. Nazadnje je Pahor popustil pritisku Ruplovih nasprotnikov - marca 2009 je sporočil, da sta z Ruplom sklenila sporazumno končati sodelovanje.

Zavračanje sodelovanja z opozicijo
Če so v času Janševe vlade pozicijske in opozicijske stranke (razen LDS-a) podpisale partnerstvo za razvoj, katerega glavni cilj je bil zagotavljanje konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti, je bila Pahorjeva vlada v tem mandatu gluha za pozive opozicije po sklenitvi podobnega partnerstva. Ta bi po mnenju opozicije, zlasti največje opozicijske stranke SDS, pomagal Sloveniji pri izhodu iz krize.

Pahor je sicer pred volitvami napovedal drugačno kadrovsko paradigmo - pomembna naj bi bila strokovnost, in ne politična usmeritev. Tu pade ali obstane moja vlada, je rad zatrjeval. Obljuba, ki jo je že pred volitvami zmotil podatek, da ima glavni tajnik SD-ja Uroš Jaušovec USB-ključ, na katerem je 600 imen in naslovov ljudi, ki bodo zasedli najodgovornejše položaje v državi. Afera se je tako razbohotila, da je Pahor javno ukazal sporni ključek uničiti.

Ko je Pahor prevzel oblast, je po mnenju nasprotnikov vlade že kmalu prelomil obljube o novi kadrovski politiki: že na seji 10. decembra je vlada razrešila člane skupščine in nadzornega sveta Kada ter upravnega odbora Soda. Vlada je istočasno sklenila ustanoviti Kadrovsko-akreditacijski svet (t. i. KAS), ki naj bi pripravil pogoje za imenovanje predstavnikov v organe upravljanja gospodarskih družb, kjer ima država lastniški oz. solastniški delež (v času Janševe vlade je lahko v te organe imenovala svoje predstavnike tudi opozicija, kar ni bilo mogoče v času LDS-ove vladavine). Pozneje je vlada ustanovila še sedem KAS-ov za različna področja v javnem sektorju.

KAS-i kot strokovno pokritje političnih odločitev
Za SDS so bili KAS-i nekaj podobnega, kot so bile v socializmu kadrovske komisije Socialistične zveze, torej organ, "ki dela triažo za neko politiko, prodaja pa se kot višek depolitizacije". Kritičen do KAS-ov je bil na koncu tudi predsednik KAS-a Bogomir Kovač, ki je oktobra lani dejal, da si je Pahorjeva vlada delo KAS-a predstavljala kot strokovno pokritje za politične odločitve. Delo KAS-a je potem prevzela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki jo vodi Dagmar Komar, po mnenju kritikov "kader" SD-jevega ministra za finance Franca Križaniča.

Kritiki Pahorjeve vlade vidijo ideološki ekskluzivizem te vlade tudi v njenih posegih na področje medijev. V času Janševe vlade so zlasti iz vrst levo usmerjenih novinarjev (ti predstavljajo večino slovenskih novinarjev) prihajale obtožbe, da Janša ogroža svobodo medijev - spomnimo se peticije 571 novinarjev.

S prihodom Pahorjeve vlade pa naj bi se začel proces, ki so mu njegovi kritiki nadeli ime "medijska rekonkvista". Najprej je prišlo do zamenjave na vrhu državne Slovenske tiskovne agencije (STA), kjer je Alenko Paulin (na čelo agencije se je zavihtela leta 2007) spomladi 2009 zamenjal Bojan Veselinovič, eden izmed podpisnikov peticije 571 novinarjev.

Boruta Meška "vržejo na cesto"
Veselinovič je nato novembra 2009 ne samo razrešil takratnega odgovornega urednika STA-ja, zdaj že pokojnega Boruta Meška, ampak mu tudi posredoval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot je znano, je v času Paulinove po prihodu Meška dotedanja odgovorna urednica postala Meškova namestnica in urednica zunanjepolitičnega uredništva.

Po spremembi na vrhu STA-ja je, kot menijo nasprotniki vlade, prišla na vrsto RTV Slovenija. Ministrica za kulturo iz vrst Golobičevega Zaresa Majda Širca je pripravila nov zakon o RTV-ju, ki naj bi zamenjal t. i. Grimsov zakon. Programskega sveta oz. Sveta RTV-ja tako ne bi več volili poslanci, ampak člani civilnodružbenih organizacij kot v času, ko je javni zavod vodil Janez Kocijančič, nekdanji predsednik SD-ja oz. ZLSD-ja.

Kritiki Širčinega zakona so opozarjali, da bi položaj v svetu dobile večinoma levici naklonjene civilnodružbene organizacije, zaradi česar naj bi levica spet za nekaj desetletij "zabetonirala" svoj vpliv na RTV-ju. Zakon je med drugim povzročil odhod poslanca Andreja Magajne iz poslanske skupine SD-ja. Magajna je trdil, da so pritiskali nanj, naj podpre zakon, in napovedovali čistke levici neljubih novinarjev na RTV-ju.

Polom t. i. Širčinega zakona o RTV Slovenija
Poznejša policijska preiskava proti Magajni v okviru mednarodne preiskave, povezane z otroškim pornografskim gradivom, je bila za številne maščevanje zaradi Magajnovega nasprotovanja zakonu. Tako meni tudi Magajna, ki trdi, da je nedolžen. V zadnjih dnevih je odjeknila vest, da je policija izgubila diske, ki jih je zaplenila Magajni, sicer tudi predsedniku Krščanskih socialistov Slovenije.

Opozicija je zahtevala referendum o Širčinem zakonu, ki je nato - resda ob nizki udeležbi - popolnoma pogorel: 12. decembra lani je proti zakonu glasovalo 72,64 odstotka volivcev. Kljub porazu ministrica ni želela odstopiti, ampak je nadaljevala prizadevanje, da bi uveljavila še en zakon - medijski zakon.

Tudi ta zakon je naletel na ostro nasprotovanje opozicije, dela novinarjev (ti so trdili, da je Širčin medijski zakon še slabši od tako kritiziranega madžarskega Orbanovega) in dela lastnikov medijev, zlasti je bil goreč nasprotnik zakona lastnik radijske mreže Infonet Leo Oblak.

Propad spornega zakona o medijih
Povsem zadovoljni z zakonom pa niso bili niti v Društvu novinarjev Slovenija. Pritiski so tokrat obrodili sadove, saj so poslanci zakon - na veliko jezo Zaresa - zavrnili. Po mnenju številnih se je koalicija s tem izognila še eni referendumski katastrofi.

Nasprotniki Pahorjeve vlade to obdobje štejejo za obdobje afer. Največja med njimi je zagotovo afera bulmastifi oz. afera Baričevič, ki je izbruhnila, potem ko so 2. februarja 2010 v garaži na Oražnovi ulici v Ljubljani trije podivjani psi do smrti pogrizli svojega lastnika, znanega zdravnika Saša Baričeviča.

Afera, ki je od takrat naprej dala besedi ljubitelji psov čuden prizvok, je razkrila neformalne povezave vplivnih, moč lobijev in odvetniških pisarn, sprožila sume o zlorabi policije, v najbolj ostrih kritikah na desnici naredila enačaj med zoofilijo in levico ter rodila tezo o dveh pravnih državah - eno za premožne in vplivne, drugo za preostale.

Afera bulmastifi zaustavi vzpon Kresalove
Afera je po mnenju številnih končala strmi vzpon takratne notranje ministrice Kresalove, ki so jo mnogi že videli na premierskem položaju, mesec po aferi pa se je od ministrskega stolčka poslovil kmetijski minister Milan Pogačnik, na katerega je po izbruhu afere letelo veliko kritik zaradi vračanja psov.

Pogačnik je odstopil, potem ko je izbruhnila afera o domnevnem trgovanju za poslansko podporo SNS-a Zmaga Jelinčiča v zameno za gradnjo letalskega muzeja v Murski Soboti. Za Jelinčiča je bila policijska preiskava zoper njega maščevanje tedanje notranje ministrice. "To je udarec gospe Kresalove," je njegova znamenita izjava po koncu policijske preiskave strankinih prostorov v parlamentu.

Veliko afer je bilo tudi posledica trenj med strankami levega trojčka. Najprej so bila bolj vidna nesoglasja med Zaresom in LDS-om, in sicer v času afere Ultra, ko je Golobič obtožil takratnega predsednika uprave NLB-ja Draška Veselinoviča, izbranca LDS-a, da je spravil v javnost dokument o domnevno nezavarovanih posojilih Ultre.

Afera Dimic
Mnenje, da se afere "lepijo" le na Zares in LDS oz. na Golobiča in Kresalovo, se je spremenilo po izbruhu afere Dimic oktobra lani. Vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic je v oddaji Pogledi Slovenije zanikala, da je njeno hišo obnavljalo podjetje Vegrad, vendar so jo kmalu na laž postavili Vegradovi delavci, ki so trdili celo, da so hišo obnavljali z materialom z gradbišča na Celovških dvorih. Kljub temu je Pahor še naprej izražal zaupanje v Dimičevo. Dimičeva se je na koncu vendarle odločila za odstop.

V javnost pa je prišel tudi podatek o domnevno sporni izbiri pri javnem naročilu za izvedbo sistema nadzora in vodenja na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica - Dars je namreč decembra 2009 izbral podjetje Traffic Design, ki je v lasti Tomaža Kastelica, strica Simone Dimic. Njen partner Roman Horvat, lastnik turistične agencije Escape, je prodajal letalske vozovnice tudi premierjevemu kabinetu.

Še ena odmevna afera, povezana s SD-jem, je izbruhnila marca letos, ko so novinarji angleškega časopisa The Sunday Times posneli evropskega poslanca na listi SD-ja Zorana Thalerja, ko ta obljublja domnevnim lobistom (v resnici so bili to novinarji), da bo za denar podprl določen predlog v Evropskem parlamentu.


Od blokade do arbitraže
Številni na levici imajo za najvidnejši uspeh Pahorjeve vlade arbitražni sporazum. Referendum o arbitražnem sporazumu 6. junija lani je bil tudi edini referendum, ki ga je vlada - sicer tesno, a vendarle - dobila. Omenjeni sporazum sta novembra 2009 podpisala slovenski premier Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor. Pahorja so zaradi podpisa nekateri celo obtožili kolaboracije in kapitulacijo pred Hrvaško.

Najprej je sicer Pahorjeva vlada vodila nepopustljivo politiko in blokirala hrvaško vključevanje v EU: 19. december 2008 je namreč Slovenija na hrvaški pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij. Francoski veleposlanik v Zagrebu François St. Paul je Pahorja takrat opisal kot "popolnoma neizkušenega" in nekoga, ki "ne razume, kaj dela", slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja pa kot "celo še slabšega". Nato se je zgodil preobrat.

Pahor je po podpisu sporazuma vzkliknil, "kakšen fantastičen dan", toda WikiLeaksovo razkritje depeš je pokazalo, da so bile v ozadju "fantastičnega dneva" med drugim tudi grožnje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, da bo Slovenija "občutila gnev Washingtona", če bo ovirala Hrvaško.

Barantanje za stisk roke z Obamo
Razvpite depeše so razkrile tudi Pahorjevo barantanje z ZDA: če ga bo sprejel ameriški predsednik Barack Obama, bo Slovenija sprejela zapornike iz Guantanama. Do mimobežnega stiska rok z Obamo je potem prišlo, Slovenija pa je spremenila zakonodaja, da bi lahko sprejela zapornike iz Guantanama. Depeše so tudi razkrile, da se je Pahor strinjal z interesi podjetja Westinghaus, da zgradi drugi blok Jedrske elektrarne Krško.

Pahorjeva vlada je svoje delo začela leta 2008, v letu izbruha svetovne finančno-gospodarske krize. V letu 2009 je Slovenija doživela strmoglav padec rasti BDP-ja in naraščanje brezposelnosti, ki je kmalu presegla številko 100.000. Zagovorniki vlade so trdili, da je slabo gospodarsko stanje objektivno dejstvo svetovne krize in da bi katera koli vlada imela iste težave, nasprotniki vlade pa so opozarjali, da Slovenija okreva počasneje kot primerljive države ter da je to posledica nesposobnosti Pahorja in njegove ministrske ekipe. Pri tem so izpostavljali padec konkurenčnosti in podvojitev javnega dolga.

Svetovna finančna kriza je tudi pristrigla peruti t. i. tajkunom, ki so se hoteli s spornimi menedžerskimi prevzemi polastiti podjetij, ki so jih vodili. Kot po tekočem traku so propadala ali se znašla v hudih težavah podjetja, ki so jih nekoč mediji kovali v nebo: Pivovarna Laško Boška Šrota, Istrabenz Igorja Bavčarja, SCT Ivana Zidarja, Merkur Bineta Kordeža, Vegrad Hilde Tovšak, Viator & Vektor Zdenka Pavčka ... SCT-ja ni mogel rešiti niti premier Pahor, ki je iskal posle za to podjetje pri libijskem diktatorju Moamerju Gadafiju in menda sklenil posel za pol milijarde evrov. Od tega posla zdaj ni ne duha ne sluha, tudi Gadafijevih kamel še ni v našo podalpsko deželo.

Smo iz krize, smo pred krizo ...
Pahor je pri spoprijemanju s krizo po mnenju številnih delal še večjo zmedo, ko je enkrat razglašal, da smo prišli iz krize, drugič, da smo še v krizi, a na poti iz nje, tretjič pa, da je še hujša kriza tik pred vrati. Posledica nezadovoljstva Slovencev z gospodarskimi razmerami je bil padec priljubljenosti vlade, ki je dosegel javnomnenjsko dno v eni izmed nedavnih anket, v kateri je podpora vladi padla celo pod 10 odstotkov.

Koalicija se je na padanje priljubljenosti odzvala z nizom koalicijskih vrhov, ki jih je opozicija primerjala z mehiškimi telenovelami. Ti koalicijski sestanki niso prinesli javnomnenjskega preobrata, ki bi se odrazil v višji podpori. Tudi različni slogani od "semaforja reform", "razvojnih prioritet", "fokusa", "varne strani radarja", "francosko-nemškega vlaka" do"evropskega superkluba" niso prinesli preobrata - to je pokazal niz izgubljenih referendumov.

Pahor je ob izglasovanju vlade 21. novembra 2008 napovedal tudi dialog s socialnimi partnerji pri reformah. Te napovedi se ni držal, saj je koalicija brez soglasja študentov sprejela zakon o malem delu. Še pred sprejetjem je zakon, ki je med drugim omejeval študentsko delo, na ulice pognal na tisoče študentov in dijakov - na demonstracijah proti zakonu 19. maja 2010 je del mladih protestnikov z različnimi predmeti obmetaval stavbo parlamenta, razbil veliko oken in poškodoval pročelje.

Velik polom malega dela
Referendum o malem delu je bil 10. aprila letos, na njem so s precejšnjo razliko (proti 80,15 odstotka, za le 19,85 odstotka) slavili nasprotniki - poleg študentskih organizacij tudi sindikati. To je bil prvi referendumskih neuspeh za pripravljavca zakona, ministra za delo Ivana Svetlika. Ta je v času Janševe vlade ostro nasprotoval t. i. neoliberalnim reformam, zdaj pa so se mu njegova takratna prizadevanja po mnenju kritikov vračala kot bumerang.

Po neuspehu malega dela je s "potapljajoče vladne ladje" najprej "pobegnil" Erjavčev DeSUS. Potem ko je odstopila strankina ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan (ta je zamenjala Henrika Gjerkeša, ki je odstopil 21. decembra lani, potem ko je predhodno noč vozil pod vplivom alkohola in ga je ustavila policija), je Erjavec stranki predlagal izstop iz vlade, stranka pa mu je pritrdila. DeSUS je tako uresničil grožnjo z izstopom, ki je bila že skoraj "tradicionalna" grožnja stranke v Pahorjevi in tudi Janševi vladi. V vladi je tako ostal le še levi trojček, ki pa ga je že kmalu čakala t. i. superreferendumska preizkušnja.

5. junija letos so volivci odločali o usodi treh zakonov: noveli arhivskega zakona, zakona o preprečevanju dela na črno in pokojninskega zakona. Najpomembnejša je bila prav pokojninska reforma, ki je postopoma dvigovala prag upokojevanja in ki so ji z vso vnemo nasprotovali sindikati.

Superreferendumska klofuta vladi
Pahor je bil kljub nizu preteklih referendumskih neuspehov navzven optimističen glede izida in je napovedoval, da so bodo za reformo "bojevali kot levi". Kampanjo je sicer zaznamoval vladni videospot, v katerem je nastopala "znanka" iz rumenih medijev Urška Čepin - namesto da bi videoposnetek pomagal zagovornikom reforme, jim je poskus smešenja nasprotnikov le škodoval.

In izid "levjega boja": koalicija levega trojčka je doživela t. i. superreferendumsko klofuto, kot je to imenovala Kresalova. Izgubila je vse referendumske preizkuse, tudi najpomembnejšega - pokojninskega (proti je glasovalo 72,12 odstotka volivcev). Še več, beseda reforma je dobila tako negativen prizvok med ljudmi, da vlada, denimo, zdaj namesto reforme zdravstvenega sistema rajši uporablja oznako nadgradnja zdravstvenega sistema.

Superreferendumska klofuta je povzročila nemir v vladni koaliciji. Že pred superreferendumom je svoj odstop iz vlade napovedal prvak Zaresa Golobič (ter enako svetoval tudi Pahorju in Kresalovi), po "klofuti" pa je skupaj s prvo damo LDS-a ultimativno zahteval rekonstrukcijo vlade, vključno z menjavo premierja.

Vlada v fazi razpadanja
A Pahor je vztrajal na čelu vlade. Na koncu je iz vlade izstopil Zares, tako da smo dobili uradno manjšinsko vlado ("stara" opozicija očita "novopečeni" opoziciji, da vedno priskoči na pomoč vladi, ko je to potrebno), ki jo sestavljata le SD in LDS. Poleg odhoda Zaresovih ministric se je od vlade, potem ko sta Računsko sodišče in protikorupcijska komisija ugotovila nepravilnosti pri spornem najemu stavbe NPU-ja, poslovila tudi Kresalova.

Pahor je skupaj z LDS-om našel nove ministre in ministrice (Tomaž Orešič, Branko Janc, Zdenka Vidovič, Tamara Lah Turnšek in Samo Bevk), na njihovo imenovanje pa bo Pahor vezal svojo zaupnico. Razmerje moči kaže, da Pahor zaupnice ne bo dobil, a so mogoča še presenečenja. Pahor je maja 2010 na Škisovi tržnici zavrnil pijačo z besedami, da mora biti trezen, ker gre v parlament, saj mora biti tam vsaj eden trezen. Zdaj bo ta parlament odločal o njegovi usodi.

Aleš Žužek
Prijavi napako
Komentarji
amigo
# 20.09.2011 ob 06:25
Ta slika je simbolična. Državo so dobesedno spravili v rit.
pozitiva
# 20.09.2011 ob 06:31
Afera za afero, koruptivno dejanje za koruptivnim dejanjem, laž za lažjo, zlorabljanje policije in pravosodja ... Slovenija je pahnjena čez rob prepada.

''Odlazi cirkus iz našeg malog grada'' Balašević
alor10
# 20.09.2011 ob 06:41
"ctrl+alt" "Ta ekipa je najboljša, vsaka naslednja bo slabša."

Za nekatere bo sigurno tako, ko sedaj živijo v raju!!!!!!!!, ne pa za vse!
alor10
# 20.09.2011 ob 06:35
"Ta ekipa je sposobna premagati vse ovire, ki ločijo Slovenijo na poti do najrazvitejših držav, je na predstavitvi kandidatov za ministre 11. novembra 2008 optimistično napovedoval Borut Pahor."
Kaj pa imamo sedaj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 100000% nasprotje.
no-nwo
# 20.09.2011 ob 06:42
Vlada ki je pokopala Slovenijo.

Vlada, ki je delala za interese tistih proti katerim bi se morali boriti.

Vlada ki ne le da je bila nesposobna, namerno je delala v škodo.

Vlada, ki je kriva da uspešna podjetja zapuščajo Slovenijo.
arto77
# 20.09.2011 ob 06:51
tole je bila " how how " vlada
alor10
# 20.09.2011 ob 06:38
Sedanja vlada se ubada samo saba z sabo.
lojze13
# 20.09.2011 ob 07:09
roccer ti pa malo pomisli,za koliko nas je ta vlada še dodatno zadolžila,pa vreče brez dna ala NLB,TEŠ-6,Grčija itd
tupamaross
# 20.09.2011 ob 06:52
Ta leva vlada, koalicija, bo prišla v zgodovino, kot nekaj
najstrašnejšega, kar se je naši državi in narodu sploh
lahko zgodilo.

Moja teorija je, da je ta vlada vsaj za dvajset let uničila
tradicionalno volilno bazo levice, proletariat. Po mojem
je to naredila po nalogu zahodnih analitikov. Vsi, ki pač
nekaj pomenijo, bodo dobili službe v Evropi(!?) ali pač
v državah,ki so jim to svetovali.Pred tem so si nagrabili
bogastvo po sistemu kralja Petra in to vse v zlatu in v
trdnih valutah ter sigurnih delnicah prenesli v tujino. To
naš narod ni zaslužil, in to drhal je potrebno pod nujno
locirati in ji pobrati vse te milijarde.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:12
Zgodba o neki levi vladi.

Ne, ne. Pisati bi moralo drugače. Zgodba o k'r neki levi vladi ali Zgodba o totalno levi vladi. Pa ne levi v socialnem pogledu, ampak v pomenu dveh levih rok.
arto77
# 20.09.2011 ob 06:56
Obljuba, ki jo je že pred volitvami zmotil podatek, da ima glavni tajnik SD-ja Uroš Jaušovec USB-ključ, na katerem je 600 imen in naslovov ljudi, ki bodo zasedli najodgovornejše položaje v državi. Afera se je tako razbohotila, da je Pahor javno ukazal sporni ključek uničiti.

ma kakšen komentar je še potreben
sharkyslo
# 20.09.2011 ob 07:12
Upam, da to vlado čimprej pozabimo, čeprav verjamem, da bo marsikdo imel zaradi nje še hude travme.
zerorez
# 20.09.2011 ob 06:52
Gobezdač spokaj domov!
sharkyslo
# 20.09.2011 ob 07:22

The_Deer je napisal(-a)

Ta ekipa je najboljša, vsaka naslednja bo slabša.

O kakšni ekipi govoriš sploh? Vladna ekipa je razpadla že nekaj časa nazaj.


V bistvu ekipo sploh ni bilo - bila je le združba ljudi, ki so uresničevali svoje interese.;)
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:13
Slovenija je ultra socialna država, pravi socialni raj. Še tajkuni so socialdemokrati...
tajkun08
# 20.09.2011 ob 06:55
Če danes Borut pade pomeni,da bo moral Milan iti spet v ilegalo
Nena Sitna
# 20.09.2011 ob 07:26
Natočimo si čistega vina in si priznajmo, da smo na zadnjih volitvah volili prekleto neumno.
Čas je za ponoven razcvet Slovenije !!

50 + in to brez botra iz Murgelj in Foruma21.
Očistimo Slovenijo te hobotnice !!
Nena Sitna
# 20.09.2011 ob 07:33
@ sam-zee
Zdaj pa uživajmo v statusu quo, odgovornost nosimo vsi!

Se ne strinjam !!
Kdor je zafural vse skupaj naj odgovarja. Ne moramo biti zdaj pa kar vsi krivci !!!
Opozicija je opozarjala in še opozarja na nesposobnost, tako da krivdo valiti na vse je nepravično !!
Kriva je izključno nesposobna in skorumpirana vlada.
tzt
# 20.09.2011 ob 07:32
Adijo Borut Pahor in ne vrni se več.
Ribiič
# 20.09.2011 ob 08:05
Z naskokom najslabša vlada v zgodovini samostojne Slovenije.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:47
Triptico, v bistvu komaj čakaš, da politiki do konca zafurajo Slovenijo? Sprememba na oblasti je nujna in če pride do zamenjave, ki jo omenjaš, sta zanesljivi vsaj dve stvari: prvič, Boratovega nadlednika čaka veliko dela, da znova oživi to državo in drugič, vsekakor ob morebitni vrnitvi Janševe ali podobne vlade na odgovornih položajih dobimo vsaj ljudi, ki jim ne visi dol za suvereno Slovenijo. To pa je pogoj, da iz te države nekaj rata. Da pa bodo mediji v tem primeru takoj pokazali svojo fanatično plat, pa ne dvomim, zato bo vsem 'nenašim res težko.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:22
Ta vlada je s slovensko državo NAMERNO ravnala NEMARNO.
arto77
# 20.09.2011 ob 06:59
tajkun08

Če danes Borut pade pomeni,da bo moral Milan iti spet v ilegalo

briga me, še glavnega protagonista " delo revije " so sami sebi skenslal. inteligenca na višku
franzz
# 20.09.2011 ob 08:14
Zveza komunistov je že pokopalo eno državo, njihovi nasledniki, SD s pomočjo SKOJ-evcev, LDS in ZARES počnejo enako s Slovenijo. Upam, da jim kljub naporom ne bo uspelo in, da bojo za dejanja ne samo odgovarjali, ampak kaznovani.
ukinitev
# 20.09.2011 ob 08:13
Res je (bila) LEVA - v vseh pogledih !
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:39
Borat bo edini premier, ki se bo po koncu mandata lahko pohvalil, da njegov predvolilni slogan še vedno drži: Slovenijo je mogoče voditi bolje. Res je, po Boratu to ne bo nikomur težko.
goldhorn
# 20.09.2011 ob 07:30
Bojim se, da zna Barbika dobit zaupnico, če glasovanje ne bo javno. V poslanskih klopeh sedi preveč dvoličnežev.
The_Deer
# 20.09.2011 ob 07:21
Ta ekipa je najboljša, vsaka naslednja bo slabša.

O kakšni ekipi govoriš sploh? Vladna ekipa je razpadla že nekaj časa nazaj.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:18
Kot Sveto nemško rimsko cesarstvo v bistvu ni bilo ne sveto, ne nemško, ne rimsko, ne cesarstvo, tudi ta Boratova vlada ni (bila) ne slovenska, ne leva in ne socialna. Čeprav je bila v pogovornem jeziku totalno leva (nesposobna).
mayway
# 20.09.2011 ob 08:23
Najbolj bedaste komentarje in hvalnice sedanji vladi pričakujem šele po 9. uri, ko se zbudijo plačanci LDS-a in novinarji 571.
Caetano
# 20.09.2011 ob 07:59
Vseeno pa imam današnji dan za potencialni in verjetni dan veselja. Vsaj politično bo t.i. tranz. levice in udbomafiji zelo škodovalo, ko bo še formalno potrjeno kako so se zapletli.
sharkyslo
# 20.09.2011 ob 07:17
Šampanjec je že v hladilniku...;)))
citizen
# 20.09.2011 ob 07:16
Danes bo lahko eden najsrečnejših dnevov slovenske politične zgodovine, jutri pa je nov dan.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:24
Junak Borat: Mislim, da Slovenija v meni ni imela popolnega predsednika, temveč je imela borca, ki se je boril za tisto, v kar je verjel. Če že moram omagati, naj omagam na okopih tistih ciljev, v katere verjamem. Snif, snif.
gK
# 20.09.2011 ob 07:33
A zgodba o levi al levi levi vladi?
snikrs
# 20.09.2011 ob 08:23
spomnim se koliko minusov sem pokasiral pred volitvami ko sem kritiziral samohvalo levih na shodu.. me zanima kje so sedaj ti tako zagreti zagovorniki..
Caetano
# 20.09.2011 ob 07:56
Pahorja botri t.i. tranz. levice ne rabijo več, niti za grešnega kozla, za slabo delo njihove vlade, ni več potreben. Zdaj imajo zagotovljeno predvolilno kampanijo s prvakom opozicije v na sojenju. Po drugi strani pa že ustanavljajo ''nove'' stranke, ki so njihovi sateliti, da bi zavedli vsaj del volilcev. Vseeno pa se predčasnih volitev bojijo, zato bodo verjetno po izglasovani nezaupnici za kako leto postavili novega mandatarja.
sema
# 20.09.2011 ob 07:28
Vsa pohvala novinarju. Takih analiz je malo.
Konec despotizmu
# 20.09.2011 ob 08:40
Boljši naslov bi bil, "Zgodba o neki nesposobni vladi"

Če želimo biti natančni.
sema
# 20.09.2011 ob 07:50
Narod ima tako vlado in vodstvo, kakršno zasluži. To je kakršno izvoli.
Že pred 150 leti je naš veliki buditelj pred volitvami dejal: Kakor si boste poslali, tako boste ležali.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:48
In 'nenaši' s(m)o v tej državi že dolgo eni in isti.
Vajkard
# 20.09.2011 ob 07:20
Kot Sveto nemško rimsko cesarstvo v bistvu ni bilo ne sveto, ne nemško, ne rimsko, ne cesarstvo, tudi ta Boratova vlada ni (bila) ne slovenska, ne leva in ne socialna, pravzaprav ni bila niti vlada. Čeprav je bila v pogovornem jeziku totalno leva (nesposobna).
veza
# 20.09.2011 ob 08:35
Dober pregled dogodkov, realen, profesionalen!
Pa saj nihče ne bi Pahorju zameril slabega gospodarskega stanja, ampak način njegovega vladanja, napihovanje in nedoslednost, da o njegovem trojčku ne govorimo, pa saj so se skoraj pobili med sabo, kako naj potem združujejo narod v krizi!
Največja slika pa je Kresalka, najprej da bosta skupaj z Golobičem zapustila vlado, ko je potem to Golobič res storil, pa si je "premislila" in sedaj hoče pleniti še kar se da do naslednjih volitev, še bolj bi bil vesela, če bi odvetniški lobi na kakšen način odpravil volitve in uvedel diktaturo, da bi končno uresničila svoje bolane politične ambicije!
gushtr
# 20.09.2011 ob 06:44
In jutri bo vse drugače...
Caetano
# 20.09.2011 ob 08:25
Saj pa je že zafurana, poglejte si samo kakšno je razpoloženje v državi. Nesposobna vlada in obupna opozicija (SDS + SNS).

Pa še zdaj ne vidiš, da ni Jelinčič nobena dejanska opozicija. Edina resna opozicija udbomafiji je osamosvojitelj Janez Janša in SDS. Drugo je vse ali blefiranje opozicije ali pa igračkanje ljudi, ki niso dejansko sposobni vreči udbomafije z oblasti.
pahorček
# 20.09.2011 ob 08:02
Lepo bo po volitvah!!!

Napovedujem naslednji rezultat:

SDS - 43%
SD - 19%
SLS - 9%
SNS - 8%
DESUS - 7%
------------------
LDS - 4%
ZAHEC - 3%
NSI - 3%
OSTALI - 4%

In lepo, močno vlado sestavljeno iz SDS in SLS!!!
sema
# 20.09.2011 ob 12:51
in kaj točno iz tega članka ni res?

Za nekatere je resnica postranska zadeva. Samo, da naši zmagajo.
spf xxii
# 20.09.2011 ob 09:00
dusan21

Napaka je bila, ker je ta vlada prišla na oblast na silo s podtikanji in več ali manj z glasovi zaplankancev in priseljencev.
Janša bi moral ostati še en mandat, pa bi bil ali heroj ali bi se pa pokopal za vse čase, samo levim ja bilo glavno priti nazaj pokrast še kar niso v prejšnjih mandatih.
tuse
# 20.09.2011 ob 08:34
Dragi forumaši, danes boste spet razocarani,kajti tezko se bodo odrekli 3 kosom cistega za nic delat in to prav vsi....
brita
# 20.09.2011 ob 08:28
Dobro jutro.
V bistvu bi nam, državljanom moralo biti vseeno, ali je na vrhu leva ali desna.
Ne vem, kje smo se začeli zapletati v " vaše in naše ", ker so v bistvu kriteriji za dobrobit državljanov popolnoma drugi.Sposobni in manj sposobni, bolj pošteni in manj pošteni.
Zato ne maram novih obrazovv vrhu države.
Se mi pa vseeno nekaj dopade. Nikoli več se ne bo tako na lahko goljufalo in kradlo.
Kazalo