"Slovenija sama seveda ne more organizirati evropskega prvenstva, a dosedanja praksa soorganizacije Nizozemske in Belgije iz leta 2000, Avstrije in Švice iz leta 2008 ter Ukrajine in Poljske, ki bosta čez dve leti priredili evropsko prvenstvo, tudi naši državi odpira možnost, da nastopi kot soorganizatorka tako velikega športnega dogodka," je povedal Juri in dodal, da bodo pobudo kmalu naslovili tudi na vlado.

Ogromno pozitivnih učinkov
Takšna odločitev po Jurijevih besedah zahteva odločno prizadevanje pri povečanju zmogljivosti stadionov v državi, gre pa za naložbo, ki ima številne pozitivne učinke: od promocije države, do navala športnih turistov in pristopa številnih močnih pokroviteljev, posodobitvi in povečanju cest in ključnih delov železnice.

Predlagali tudi stadione
Poslanci SD-ja predlagajo, da bi EP priredili na osmih stadionih: Ljubljana (16.000 sedišč s potrebo po povečanju na najmanj 25.000 sedišč), Maribor (12.500 sedišč s potrebo po povečanju), Zagreb (40.000), Split (35.000), Reka (34.000 - stadion je trenutno v predgradbeni fazi), Trst (28.500), Videm (41.600) in Padova (32.500), mogoči alternativi pa sta Osijek (20.000 sedišč s potrebo po povečanju) in Celje (13.500 sedišč s potrebo po povečanju).

Pahorju projekta še niso predstavili
Za Jurija, Frangeža in Levaniča je skupna kandidatura povsem realna in dosegljiva, saj sta doslej skupni kandidaturi napovedali, čeprav ju še niso potrdili, tudi Romunija in Bolgarija ter Slovaška in Češka. Pobude še niso predstavili premierju in predsedniku SD-ja Borutu Pahorju, po njihovem mnenju pa je premier v preteklosti že večkrat dokazal, da ima razumevanje za šport in podpira velikopotezne projekte.

Omenjeni poslanci SD-ja bodo v vsakem primeru vladi predlagali ustanovitev medresorske skupine, ki naj bi v šestih mesecih preučila možnost za organizacijo tako velikega dogodka in začela morebitne pogovore z italijanskimi in hrvaškim partnerji.