Od leta 2004, ko so odbojko sede na paraolimpijskih igrah začele igrati tudi ženske, je trening slovenskim odbojkaricam v še večje veselje. Svoje športne sanje lahko kljub invalidnosti uresničujejo na najvišji ravni.

Reprezentantka Saša Kotnik, ki je imela leta 1997 prometno nesrečo, že od nekdaj rada igra odbojko: "Prej sem igrala stoječo odbojko. Želja je bila, da še vedno igram odbojko, in ponudila se je priložnost. Razlika je v tem, da lahko servis blokiramo, višina mreže je nižja, pri ženskah je visoka 1,05 metra, igrišče je manjše. Zadnje plati ne smeš dvigovati s parketa."

Članice reprezentance prihajajo iz treh največjih slovenskih klubov, razlika med najmlajšo in najstarejšo pa je kar 33 let. Selektor Simon Božič pogosto pride na treninge s kitaro in poskuša narediti dobro ozračje ter zgladiti starostne razlike.

Ekipo je prevzel lani, stopil pa je velike čevlje, saj je njegov predhodnik Adi Urnaut zaslužen za deset medalj z evropskih in svetovnih prvenstev. Reprezentanco je vodil tudi na paraolimpijskih igrah v Atenah in Sydneyju. Obakrat so bile njegove varovanke četrte.

V Londonu bo v hudi konkurenci težko izboljšati to uvrstitev. Zbrana bo le smetana, osem ekip z vsega sveta. V skupini bodo s Slovenijo tudi Američanke in dvakratne paraolimpijske prvakinje Kitajke. Preboj v polfinale bo res zelo težak in vsaka zmaga bo uspeh.