Glej ga, Sloven'c!
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 69 glasov Ocenite to novico!
S soprogom Tourejem,. Foto: Osebni arhiv Aleksandre Toure
Aleksandra živi v Franciji že pet let. Foto: Osebni arhiv Aleksandre Toure
S hčerko Naomie. Foto: Osebni arhiv Aleksandre Toure
Aleksandra se še vedno vidi v francoski prestolnici. Foto: Osebni arhiv Aleksandre Toure
Slovenko je v Franciji zadržala ljubezen. Foto: Osebni arhiv Aleksandre Toure

Dodaj v

Aleksandra iz Francije, "socialne države", kjer pa priseljenec ostane priseljenec

Poročena z Gvinejcem, živi v Grenoblu
12. maj 2015 ob 06:27,
zadnji poseg: 12. maj 2015 ob 10:49
Ljubljana/Grenoble - MMC RTV SLO

Aleksandra Smrtnik (zdaj Toure) je leta 2005 v organizaciji Francoskega inštituta odšla v Francijo na enomesečno izobraževanje za profesorje francoščine, ki ji je usodno zaznamovalo nadaljnje življenje.

Tam je namreč spoznala svojega bodočega moža, Gvinejca Toureja Mamadoubo, s katerim sta po treh letih zveze na daljavo leta 2009 zaživela skupaj v Grenoblu, kjer je delal Toure, diplomirani biolog, ki je prišel v Francijo na nadaljevanje študija iz farmacije (kličnične preiskave) in varnosti pri delu.

Smrtnikova, takrat še študentka francoščine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je vmes šla še za leto dni na izmenjavo v Pariz, je bila prepričana, da ji bodo vsakodnevni pogovori s svojim francosko govorečim partnerjem in življenje v Franciji olajšali pot do diplome, a se je malce uštela, ko je sprevidela, da je pogovorna francoščina, ki prevladuje v vsakodnevnih temah pogovora, nekaj popolnoma drugega od zahtevane knjižne (nekateri bi rekli neživljenjske) francoščine in povzdignjenih tem, ki jih zahtevajo diplomski eseji.

V rubriki GLEJ GA, SLOVEN'C! predstavljamo Slovence, ki so se iz različnih razlogov odločili preseliti v tujino - nekateri zaradi službe, drugi zaradi ljubezni, spet tretji zaradi nemirnega duha. Je življenje v tujini lepše? Ali kaj pogrešajo Slovenijo? V čem se njihova nova domovina razlikuje od matične? Če ste med njimi tudi vi in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z našimi bralci, nam pišite na naslov slovencivtujini@rtvslo.si.


V Ljubljano se je tako redno vračala na izpite, vmes leta 2010 rodila hčerko Naomie, po dveh diplomskih izpitih na francoščini in štirih na umetnostni zgodovini pa leta 2012 diplomirala. To sicer v Franciji nekaj pomeni, prav dosti pa ne – precej več namreč šteje tam opravljena diploma oz. kaka druga končana višja šola.

Z 32-letno Aleksandro, ki julija pričakuje drugega otroka, smo se pogovarjali ob njenem aprilskem obisku v domovini, ob koncu pogovora se je pridružil tudi njen mož. Je pa pronicljiva sogovornica v najinem pogovoru razbila marsikateri mit, ki vlada o deželi ljubezni, visoke kulinarike in hedonizma. Povedano drugače, življenje priseljencev v Franciji ni ravno en velik, slasten masleni croissant, če parafraziram.


Zdaj živite v Franciji že pet let. Kako ste se integrirali, kako je s službo?
Zdaj imam že dve leti redno službo. Pred tem sem dve leti delala honorarno za občino kot zunanja sodelavka v osnovnih šolah. To mi je bilo zelo dobro, ker imam opravljeno pedagoško smer in sem prišla v šolski sistem, fino je videti, kako zadeve funkcionirajo. Mislila sem, da se bom s tem res dobro integrirala med Francoze. (Premor) Bolj ne. Ker Francozi so zelo čuden narod – ne kofetkajo, ne dobivajo se, ne vabijo k sebi domov … Pravijo, da šele ko te Francoz povabi k sebi, takrat si njegov prijatelj. In takrat, ko sem tam delala, so bili vsi bolj "znanci", nobeden te ne povabi domov, nobenega prijateljstva ni. To najbolj boli, ko prideš v tujino. Ker v Sloveniji zapustiš ves krog prijateljev – jaz sem imela, denimo, prijatelje z ritmične gimnastike –, vse to zapustiš, tam si pa sam, nimaš ne družine, nič. In venomer iščeš to pripadnost – jaz sem jo zelo iskala, zato sem se, recimo, vpisala na šport, pa nisem našla nobenih poznanstev. Potem sem si v tej šoli našla neki približek prijateljice, ki se je celo zanimala za mojo državo, ker drugače so to sami površinski odnosi. In ona mi je svetovala, naj se preizkusim kot receptorka. Leta 2012 sem tako začela prvo službo v CEA-ju, fizikalnem inštitutu v Grenoblu, kjer sem delala v sprejemnici. Gre za zelo administrativno delo, izdajaš prepustnice obiskovalcem ipd. Bedno delo v resnici, sploh ker sem diplomirala iz čisto drugega področja. Najhuje pri tem, ko prideš živet v tujo državo, je to, da si nič. Zdaj delam v sprejemni pisarni za istega delodajalca, samo pri drugem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo in inženirstvom letalskih ekranov.

Vam je kaj pomagalo, da ste poročeni s Francozom?
Ne, ker sploh ni Francoz, ampak Gvinejec in tudi nima francoskega državljanstva. Študiral je še v Gvineji, biologijo, potem pa prišel v Francijo leta 2003 na nadaljevalni študij. Za državljanstvo je zaprosil, ampak mu ga niso odobrili. Vedno je mislil, da se bo po študiju vrnil v Gvinejo, ampak potem so prišli otroci, navadiš se na določeno udobje in ostaneš. Ima pa še vedno željo, da bomo (!) nekoč, na stara leta šli, kar pa ne bi (smeh). Na stara leta si jaz predstavljam, da bom na Elizejskih poljanah v Parizu, ne pa da se bom v Afriki mučila s prenašanjem vode na glavi (smeh).

Pa sta sploh bila že kdaj skupaj v Gvineji?
Ne še. Hotela sva iti, ko je bila rojena hčerka, ampak z majhnim otrokom ne bi potovala in je šel sam obiskat družino. Potem sva hotela iti za lansko novo leto, pa je bila ravno ebola, tako da spet nismo šli. Ampak včasih pravim, da mi ni treba iti v Afriko, da spoznam Afriko, ker tu v Grenoblu imaš cel kup društev – društvo Senegalcev, društvo Gvinejcev, društvo Malijcev … Ogromno je priseljencev. In za priseljence je še vedno težko. Mi smo vsaj beli, oni pa še posebej težko dobijo službo, razen če so v kakšni specifični stroki.

Vi ste v svoji službi zadovoljni?
Jaz zdaj delam 6 ur na dan, v 20 km oddaljenem podjetju, redno sem zaposlena dve leti. Po mojem mnenju sem bila edina nesrečna oseba, ki je podpisala pogodbo za nedoločen čas, ker sem vedno mislila, da bom dobila kaj na svojem področju. Samo ne moreš z umetnostno zgodovino in francoščino uspeti v Franciji, ni možnosti.

Pa bi človek mislil, da je idealna kombinacija za Francijo …
Ja, idealna, kaj ne? Da boš delal na nekem gradu, sprejemal ljudi (smeh). Ampak zdaj imam ogromno časa, ker delam na inštitutu samo 6 ur in se zato od jeseni ukvarjam z najrazličnejšimi stvarmi, konkretno, s promoviranjem Slovencev v tujini. Zdaj smo v prodajni galeriji v Grenoblu postavili razstavo slovenske umetnice Maše Gala, ki je prišla na odprtje. Kuratorka Nina Jeza je napisala besedilo, jaz sem ji naredila celoten portfolio. Vzpostavljam mrežo. Tega sem se sama domislila, ker imam trenutno tam, kjer sem, preveč časa. Zato sem se lotila več dejavnosti - ena izmed njih je promoviranje, delujem kot menedžerka za slovenske umetnike, kot posrednica med galeristi in slovenskimi umetniki.

Pa je Grenoble res optimalen kraj za tako delo?
Ne, sploh ne. Morali bi iti v Lyon ali Pariz, ali pa na jug mogoče.

Pa se nameravate v bližnji prihodnosti preseliti v kak večji kraj, glede na to, da imate tu redno službo?
Jaz bi šla takoj. Če bi le mož dobil kje drugje službo. Nameravam opraviti izpit za prevajalce v Luxembourgu, to si res želim. Zdaj sva se odločila, da se malo posvetiva družini, mi je pa vedno bolj hudo, da ne morem delati v stroki, ki sem jo doštudirala. A sem vedno vedela, da bom živela v neki frankofonski državi, to sem si vseeno želela. Ampak zdaj, ko tu dejansko živim, mi je včasih težko, ker ne morem imeti neke prave službe. Svojo "pravo službo" pa si zdaj ustvarjam s tem umetniškim posredništvom. Bolj se tudi nameravam posvetiti prevodom, da bi lahko potem delala za kakšno slovensko podjetje, imela sem ponudbo nekega slovenskega podjetja, ki je razvijalo turistično aplikacijo, da bi se ta aplikacija razvila še za francoski trg. Prosili so me za prevode in vzpostavitev komunikacije s francosko gospodarsko zbornico, s turističnim uradom … kot posrednica. V tem se res vidim. Želim si, da bi na neki točki lahko živela samo od tega. Delam pa tudi prostovoljno na občini za poučevanje tujcev. Francija je zelo socialna država in tujci so deležni brezplačnih tečajev francoščine, občina pa plača samo profesorja francoščine, vsi drugi smo prostovoljci. Pač, nisem Francozinja. Je pa zelo dobro zaradi izkušenj. Na teh tečajih je veliko tujcev, ki so se sem preselili zaradi dela ali dela njihovega partnerja. Je pa zahteva, da imajo papirje.

Glede na to, da je vaš mož Afričan, v Franciji pa se z vzponom Marine Le Pen oz. Nacionalne fronte zaostruje tudi retorika proti priseljencem, izkušata kakršne koli težave? Se pozna ta radikalnejši desni duh?
Midva niti ne. On sicer vedno pravi, da ga je vsakič teplo, ko je oddajal svoj življenjepis, pa nima francoskega imena. Se vidi, da vrata niso vsem odprta. V podjetju, kjer delam jaz, recimo ni zaposlenega niti enega temnopoltega. Barvna razlika se zelo opazi. Lahko pa, da vam bo kak drug temnopolti povedal popolnoma drugo zgodbo. Ne vem.

Po zadnjih podatkih daleč največ tujih džihadistov, ki se pridružujejo Islamski državi, prihaja iz Francije. Kako si to razlagate? Kako zelo ob rob so potisnjeni otroci priseljencev v Franciji?
Vsaj v Grenoblu mislim, da je kar dobro poskrbljeno. V šolah se te razlike res ne čutijo, zelo povezujejo otroke, ogromno je mešanih razredov … Je pa mogoče druga mentaliteta. Ampak to je Grenoble. Imaš pa potem prestižne okraje okoli mesta, kjer živijo premožnejši, ki pa nočejo, da bi živeli s priseljenci. Vsak občinski stanovanjski kompleks mora namreč imeti zdaj po zakonu določen delež stanovanj za priseljence, da se družbe mešajo. In nekatere občine raje plačajo kazen, kot da bi stanovanja oddale priseljencem. Ne marajo jih, sploh Romov. Do njih so najbolj nastrojeni. Ampak javna šola se pa zelo ponaša s tem, da je za vse dobro, za vse enako, za vse enakopravno … Ampak kako pa v resničnem življenju, je pa druga zgodba. Sama hinavščina. Vsi vpisujejo otroke v zasebne šole. Že tu se začne ta miselnost. Bi se mi pa osebno zdelo za moje otroke smiselno, da jih vpišem na zasebno gimnazijo. Ker v Franciji je zelo pomembno, iz katere šole prihajaš – to, kako se pišeš in od kod prihajaš, je tako ali tako pomembno -, iz katere srednje šole si, pa je ključno za vpis na t. i. grandes ecolles (elitne univerze zunaj glavnega francoskega univerzitetnega sistema, op. a.).

No, prav o tej napačni predstavi Francije kot "liberalne države", oznaka, s katero se tako rada ovenča, sem vas hotela vprašati. Če pogledamo samo tematiko, ki v zadnjem času razdvaja tako Francoze kot Slovence – istospolne poroke in pravica posvojitve za istospolne pare. Sodeč po odzivih, kot so res množična zborovanja proti istospolnim porokam po vsej Franciji, ta tako opevana liberalnost vseeno ni tako velika, kajne?

Ne, ni, ni. Taka prikrita liberalnost je to, vsaj po mojem mnenju. Vse je na videz fino in super, ampak dokler boš ostal na svojem mestu. Skratka, moje mesto je tako – prišla sem v Francijo in sem lahko hvaležna Franciji, da mi je odprla vrata, mi dala službo … Ampak meni je v bistvu čisto vseeno, ali ostanem v Franciji, celo raje bi šla v Luksemburg ali Belgijo. Rada imam frankofonsko deželo, francoski jezik. Ampak tu te vsi vedno gledajo malce podcenjujoče, kot da mogoče niti študiral nisi. Če narediš preveč presežka, tudi niso najbolj zadovoljni. Recimo jaz sem v njihovi glavi zdaj receptorka. Ko pa govorim o slovenski razstavi, pa da sem umetniški posrednik, da sem se zmenila z galerijo, da smo naredili katalog, da sem vse prevedla … Dobim pa odziv: Aja, *ti* si vse to naredila? Kot da ne bi smela imeti polivalentnih funkcij. To se mi zdi precej grdo. Samo pravi prijatelji te spodbujajo. V Franciji te vsi vprašajo, kaj delaš, ko jim poveš, da si receptorka, te vprašajo, ali je to sploh poklic. Delo je delo.

Omenjali ste Francijo kot socialno državo. Kako je s tem v praksi?
Ja, Francija je socialna država, samo zelo hecno je vse skupaj. Prikrita hinavščina, kot sem rekla. Po eni strani krivijo priseljence, da zlorabljajo sistem, da goljufajo, da počno vse sorte, v bistvu pa tudi Francozi počno cel kup stvari ob strani, tega je res ogromno – lekarnar si bo recimo pisal visoke vsote … Goljufanja je ogromno, ampak vedno pa krivijo tujce, da tujci izrabljajo sistem. Država je socialna v smislu, da če nimaš nobenega dohodka, si upravičen do RSA-ja (socialni dodatek, op. a.), ki znaša recimo 400 evrov, pa ti za to v bistvu ni treba nič delati. In vse je tako narejeno – cena šolske malice je odvisna od zaslužka staršev, subvencionirana stanovanja so odvisna od tvojega zaslužka … Potem pa imaš določene pare, ko recimo žena ne dela, imata pa pet otrok in v šoli za malico plačajo 20 centov. Zato so Francozi jezni na priseljence, da izrabljajo sistem. Ampak ti ubogi priseljenci, nekateri bi delali, če bi bilo delo! Vsi pravijo, "ni dela, ni dela, še za nas, Francoze, ni dela". Tudi meni so malo očitali, kako sem dobila to službo, saj sem tujka, moj mož je tujec, pa sem jim odvrnila, le kako, znam angleško in francosko, pogoj je bil tudi, da znaš angleško! Zlasti če delaš z ženskami, je nevoščljivosti in opravljanja veliko. Inštitut, kjer delam, je vladna ustanova, natančno preverijo vsakogar, ki mu dajo službo, velja za dobro mesto, zato so zaposleni še posebej vzvišeni in se sprašujejo, kako je tu lahko dobila službo neka z Gvinejcem poročena Slovenka.

Januarja je bil cel svet "Charlie Hebdo". Kaj pa zdaj? Kako točno so napadi na Charlie Hebdo spremenili življenje v Franciji, če sploh?
Spremenili so se pogledi na muslimane, na Arabce. Francozi, "pravi" Francozi, delajo ogromno paniko. Pri šolskih malicah imajo možnost malice brez svinjine, in odkar se je zgodil ta "dragi" Charlie Hebdo, so imeli po radiu debate, da bi to možnost ukinili, češ da smo laična država. Ampak za vse verske praznike pa imamo še vedno dela prost dan! Dobro, torej cerkvene, katoliške prakse bodo obdržali, vse drugo pa ukinili pod pretvezo laičnosti? Potem je bila debata o muslimanskih rutah, da jih dekleta na univerzah ne bi smele nositi. V šolah so jih že ukinili, zdaj jih hočejo še na univerzah. Po napadih na Charlie Hebdo se je za muslimanske priseljence še poslabšalo, dobili so še malce slabši prizvok. Vse ni čudovito, zlasti za tujce islamskega rodu. Pred sinagogami, cerkvami in nekaterimi drugimi ustanovami je zdaj po vsej Franciji venomer cel kup policije in vojske, ki naj bi nas baje varovala, ampak v resnici ne vem, če res čemu služijo.

Toure, se vi počutite dobro v Franciji?
(Toure da precej zgovoren pogled, op. a.) Comme-ci, comme-ca. Če je tvoja koža drugačne barve, če si videti drugače, če imaš drugačen naglas, te že gledajo drugače. In to se čuti na vseh področjih. Meni se zdi življenje v Sloveniji boljše, nikdar me tudi niso tu gledali sumničavo, ker sem Afričan, je pa res, da Slovenija nima nobene zgodovine z Afriko, medtem ko jo Francija s svojim kolonializmom ima.
Aleksandra: Slovenija ima načeloma rada tujce, ampak spet odvisno, katere tujce. Če pogledaš priseljence zaradi vojne …
Toure: Vsaka država ima svoje probleme, svojo zgodovino. Vem pa, da bi se takoj preselil sem, če ne bi bilo jezikovne prepreke.

Kolikokrat na leto se vračate v Slovenijo?
Poskušam vsaj dvakrat. Nazadnje sem bila avgusta lani, zdaj sem spet tu, bom pa tokrat lahko imela porodniški dopust, česar pri prvem otroku nisem imela, zdaj pa bom leto dni prosta. (Zazvoni telefon, sledi dogovor za kosilo v središču Ljubljane). Je pa tako, ko prideš domov, bi se vsi dobili, na vse konce moraš … V Franciji res pogrešam Slovenijo, imaš o Sloveniji povsem drugo sliko, močno domotožje te stiska, nenehno ti manjka Slovenija in vedno kličem domov, nenehno imam stike s Slovenijo, Slovenijo promoviram … Slovenija, Slovenija … Ko pa pridem sem, pa vidim, da so ljudje precej … včasih nekulturni, zelo tečni, nestrpni, opažam, da smo zelo nezadovoljen narod. Malo bi se morali sprostiti, ker Francozi so pa vsi bolj počasni, cenijo uživanje …

Kaj pogrešate iz Slovenije in kaj ima po drugi strani Francija, česar Slovenija nima?
Pogrešam ljudi, prijatelje. In trenutke. Recimo, pogrešam Ljubljano, pa sploh nisem iz Ljubljane. Pogrešam barve, kraje, točke … Pogrešam seveda družinska srečanja. V tujini se ti pogosto zazdi, škoda, da nisem doma, ker bi lažje dobil službo. Ampak to je popolnoma napačna slika. Ker doma vidiš, da sploh ni res. Da imaš preveč pozitivno sliko. Jaz si kdaj rečem, kako so Slovenci učinkovitejši, kako hitreje uredijo stvari, papirje, ti grejo na roko … Potem pa prideš sem in vidiš, da to ne drži popolnoma. Zdaj, ko sem sodelovala z ljudmi iz Slovenije za razstave, sem si mislila, saj smo Slovenci, vsi delamo za isto dobro, si pomagamo, pa sem opazila, da so Slovenci zelo nekulturni – malokrat rečejo hvala ali prosim. Meni ni treba delati stvari za njih, pa jih delam prostovoljno, ampak že kar zahtevajo stvari. Ponudiš prst, pa roko zgrabijo. Ne vem, kako naj ti razložim. Ne morem reči, da je tam boljše, ampak tu v Sloveniji pa tudi izgubiš mesto, ko si enkrat dolgo tu. Ko živiš v tujini, misliš, da boš vedno lahko prišel nazaj, pa se v bistvu motiš. Mislim, da bi bilo zame kar težko priti sem po petih letih.

Kaj pa iz praktičnega vidika, kaj je v Franciji na višji ravni?
Osamosvojiti se je tam lažje. Za nekoga, ki pride tja študirat in si potem ustvari življenje, je lažje kot v Sloveniji dobiti stanovanje, se postaviti na lastne noge ... Mislim, da je to v Sloveniji vseeno težko - če nimaš službe, ostaneš pri starših. Midva pa sva bila najprej v študentskem domu, potem pa sva dobila socialno stanovanje, občinsko. Tega v Sloveniji ni.

Kaj pa tako opevana kulinarika in vina? Ste postali gurmanka?
Ne (smeh), ampak so pa me Francozi spremenili v nekem pogledu, namreč ko pridem domov v Slovenijo, mi domači pravijo, da sem postala zelo počasna, da počasi jem … Pa opazim, da Francozom ni škoda dati denarja za hrano, škoda pa jim bo plačati kartico za avtobus in bo šel raje peš. Ta uživancija se čuti. Tudi za rojstne dneve so popolnoma drugačni od nas – mi radi vabimo ljudi, radi sprejemamo ljudi, jaz sem hitro začela vabiti ljudi k sebi, Francozi se pa raje dobijo zunaj. K mnogim sploh še nisem bila povabljena, pa gre za moje "prijatelje". Ko pa greš ven za rojstni dan, vsak plača zase svoj račun, kar si pojedel in popil. Ni vabljenja. To zelo pogrešam. Pri nas pač nekoga povabiš, ker ga imaš rad in ga "počastiš", ker ti je v veselje. Ko sem nehala delati v prejšnji službi, so vsi zame zbrali denar, po 5, 10 evrov, potem smo šli na večerjo in sem hotela plačati, pa me sploh niso pustili, češ da bo vsak zase. Skratka, ti daš za nekoga 20 evrov za rojstnodnevno darilo, potem moraš dati pa še 20 evrov za večerjo.

Hčerka govori slovensko?
Govori, jaz z njo govorim slovensko, Toure s svojim gvinejskim naglasom, ni pa Francozinja. Za francosko državljanstvo lahko zaprosiš šele, ko tu živiš 13 let.

Predvidevam, da ste kaj potovali po Franciji. Katere skrite bisere Francije bi priporočili popotnikom?
Po Franciji sem potovala že prej, prek Volontariata po vsakem univerzitetnem letu – enkrat po Normandiji, drugič po Bretanji … V Parizu sem vodila za (slovensko agencijo) Palmo, tako da še vedno kdaj v Parizu vodim ljudi. Priporočila bi dolino Loare, kjer si lahko ogledajo gradove francoskih kraljev različnih obdobij, Normandijo in Bretanjo. Te pokrajine so me najbolj presunile, ko sem potovala po Franciji. Sicer pa mi je vseeno najljubši Pariz. Tam sem preživela eno leto na študentski izmenjavi in bi z veseljem tam ostala.

Grenoble, "središče Alp", je najbolj znan kot prizorišče OI 1968. Kaj izkoriščate te danosti, smučate?
Hja, zelo veliko ljudi smuča, mi sicer ne, je pa tu v Grenoblu in v pokrajini Rhone-Alpes zelo močna gorniška mentaliteta. Zelo so navdušeni nad gorami. Zelo tudi radi dobro jejo, hodijo ven s prijatelji – ko te sprejmejo v svoj krog, če pa nisi v tem krogu, ne obstajaš. Niso skopuški, radi smučajo, radi si kupujejo dobre znamke, dobro smučarsko opremo, ne bodo pa kupili neke umetniške slike, recimo. Zelo so razdeljeni sloji bogatih – imaš ultrabogate z dragimi torbicami, bogate z dobrimi avtomobili, bogate, ki hodijo na počitnice …

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka? Lac de Laffrey. Blizu je tudi mestece Vizille, ki je znano po muzeju francoske revolucije.

Najbolj tipičen spominek?

Grenoble: Kar koli s slikico njihove télépherique (gondole), ki pelje na Bastiljo.
Francija: Eifflov stolp.

Najslavnejši državljan?

Med še živečimi: predsednik François Hollande, Nicolas Sarkozy.
Sicer: Charles de Gaulle, Edith Piaf.

Cena kave in piva v lokalu? Ekspreso do 1,5 evra, kava z mlekom do 3 evre.
Pivo v baru z mlado populacijo 3 evre, v diskoteki 6 evrov, v restavraciji 5 evrov.
Tradicionalno rivalstvo?Francozi mislijo, da so nad vsemi in pred vsemi na vseh področjih. Rivalstvo je s Švico, Belgijo, Anglijo. Na splošno imajo kompleks z vsemi. Sicer je rivalstvo med velikimi mesti (še posebej na to vpliva nogomet). Rivalstvo med Parizom, Lyonom in Marseillem. Ali pa med St. Etienneom in Lyonom.
Najbolj znan slovenski izdelek? Francozi nas najbolj poznajo po kočevskih medvedih (kar ni ravno izdelek). Sicer Slovenije sploh ne poznajo.
Najkoristnejša beseda?Merci, pardon.
Značilna hrana in pijača?

Pijača: Rdeče vino.
Hrana: polži ali pa čebulna juha; goveji zrezek v poprovi omaki ali puran v smetanovi omaki z gobicami.
Za regijo Rhone-Alpes so značilni fondi (sirov ali mesni), raclette in tartiflette.

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne?

"Narediti se francoza": to zelo drži; gredo mimo tebe in te ne opazijo - denimo v vrsti.
Znani so po tem, da te vedno pošiljajo v različne pisarne - se pravi, kadar se želimo informirati o nečem, nas vedno pošiljajo v različne pisarne z izgovorom, da oni niso za to področje in da se je treba obrniti na nekoga drugega.

Niso ustrežljivi in ne priskočijo na pomoč - v anglosaških državah sem imela čisto druge izkušnje, v Franciji te pa vedno vprašajo, kako si, a jih nikoli resnično ne zanima.

Kadar te Francoz povabi k sebi domov, takrat postaneš šele njegov pravi prijatelj - to resnično drži, saj zelo dolgo traja, da te sploh povabijo k sebi domov

O čem se trenutno največ govori?

Do nedavnega se je veliko govorilo o džihadistih. Trenutno se najbolj govori o letalski nesreči tega konca tedna.

Najbolj tipično ime in priimek?

Tipično ime: Vincent, François, Bruno (med starejšimi); trenutno popularno ime: Matis
Tipičen priimek: Martin, Durand

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
kohar38
# 12.05.2015 ob 06:44
Dom je samo en, v tujini boš vedno tujec, še generacije kasneje....
purico
# 12.05.2015 ob 07:03
Znani so po tem, da te vedno pošiljajo v različne pisarne - se pravi, kadar se želimo informirati o nečem, nas vedno pošiljajo v različne pisarne z izgovorom, da oni niso za to področje in da se je treba obrniti na nekoga drugega.

Kako znano, kot da bi bila naša javna uprava na izobraževanju pri Francozih, nihče nič ne ve, pa nihče ni za nič pristojen
ZRC
# 12.05.2015 ob 07:39
Sem bil nekajkrat v Franciji, enkrat za malo dalj časa in lahko rečem, da je Francija prelepa država. Francozi pa po naravi sumnjičavi, nenagnjeni k spontani pomoči, ignorantski in netolerantni. Še najbolj prijazni in ustrežljivi so (ironično) priseljenci iz bivših kolonij.
koksli
# 12.05.2015 ob 09:38
Pred leti sem delal za večjo slovensko firmo, ki je večino posla opravljala s francozi. Nikoli več z njimi. En dan se mi je utrgalo, nenajavljen sem vpadu v njihove pisarne na obrobju Pariza in jih napi*dil do amena. Te bojo do konc življenja vedel, kdo in kaj je Slovenec in Slovenija.
Pa začuda nisem dobil odpovedi.
nikoli
# 12.05.2015 ob 07:37
Sevda ostane priseljenec vedno priseljenec. Saj drugače ne more biti.
valiant
# 12.05.2015 ob 09:47
Jaz ji pa privoščim vse najboljše!
ZRC
# 12.05.2015 ob 09:23
Peter F.

# 12.05.2015 ob 09:07

Zakaj bi se morali prilagajati komu in biti prijazni do njih? So v svoji državi, če tujcem tak odnos ni všeč, ne vem zakaj bi se priseljevali.


Da so francozi precej neprijazni do priseljencev, to drži. Treba je pa dodati, da to velja tudi za njihov odnos do tujih turistov, vseh, ne samo vzhodnoevropejskih - v Nici, Nantesu, Strasbourgu in še posebej Parizu te nihče ne je*e 5 posto. Ljudje si enostavno mislijo, da če tebe več ne bo zaradi neprijaznega folka, bo pa namesto tebe prišlo 5 novih majmunov, ki jih bodo šikanirali in skubili. Doživel večkrat na lastni koži. Da o njihovi administraciji ne govorim, pa sem mislil, da je naša na dnu. Bom še enkrat ponovil - Francija je prelepa dežela, ena od najlepših, ki sem jih obiskal v življenju. Ima pa en velik problem in ta je, da je polna nadutih francozov. Še švicarji in belgijci niso niti zdaleč tako zategnjeni.
mlamat
# 12.05.2015 ob 08:26
Ja, Slovenija je raj za zaposlene v javnem sektorju. Lepo okolje, varnost do penzije, minimalno kriminala.

Za vse ostale je pa podganja dirka - vsakodnevna borba za preživetje.
Crveni
# 12.05.2015 ob 09:03
Za moje pojme je Francija tipična država s povsem zgrešeno politiko do priseljencev. Kdor je bil kdaj v Marseillu bo vedel kaj govorim.

So pa Francozi do tujcev (vseh) res zelo vzvišeni in neprijazni.
Crveni
# 12.05.2015 ob 09:16
Zakaj bi se morali prilagajati komu in biti prijazni do njih?

Jah, no, vsaj do turistov bi lahko bili :)
Skippy
# 12.05.2015 ob 08:37
Vsaj enkrat nekdo, ki je iskren v svojih odgovorih!
lxfce
# 12.05.2015 ob 08:06
Super, lepo je, da ji je tako uspelo. Mimogrede dobro izgleda :P
pace
# 12.05.2015 ob 11:11
In kako naj ne bi bili Afričani v Evropi vedno priseljenci? Tudi belci so v Afriki vedno priseljenci. To že po naravi stvari ne more biti drugače.
DamonDash
# 12.05.2015 ob 08:27
ne govorite neumnosti.
Tudi tukaj imamo priseljence, pa kasneje ratajo Slovenci in imajo enake pravice kot mi.
kingstone
# 12.05.2015 ob 09:32
za francoze je znano da so težki nacionalisti in vzvišeni ignoranti. ni zastonj fraza 'delati se francoza'.

kar pa se tiče priseljencev pa je treba tudi vedet, da so francozi na stotine let plenili in jih pobijali po njihovih kolonijah... skratka kar seješ to žanješ.

ampak primerjava s slovenijo ni primerna kar se tiče priseljencev. slovenija ni nikjer imela kolonij in ni nikomur dolžna da ujčka priseljence...
priseljenci so v sloveniji zato da delajo in ob koncu dela zapustijo državo, ne pa da privlečejo gor vso žlahto in imamo tu z njimi same socialne in še kakšne druge probleme!!!
DamonDash
# 12.05.2015 ob 09:07
zanimivo bi bilo vedeti, kako je dobila službo.
Kako je potekal razpis. To manjka v intervjuju, ostalo je pa vse dobro.
PONOS
# 12.05.2015 ob 08:41
Pogumna punca, izbrala je navidezno težje odločitve v življenju-vse iskreno iz srca brez preračunljivosti.
Kot je omenil mož,temnopoltnim ni z rožicam postlano ...kar je ergo tudi slabo za družino.
Biti v tuji državi z temopoltnim partnerjem je zelo pogumno in hvale vredno..
7up
# 12.05.2015 ob 09:39
Francozi so pač francozi:)

Belgijci imajo vic, ki gre nekako takole
Bog je prišel v Francijo in ustvaril najlepšo možno deželo. Zdela se mu je celo preveč lepa v primerjavi z ostalimi na svetu, zato je ustvaril še francoze:)

Kako gre njihovo "obnašanje" šele v nos hyper učinkovitim Američanom in pa Nemcem. Samo pričakovati, da se bodo zaradi tebe spremenili je pa tudi zelo iluzorno in naivno. Potrebno se je prilagoditi, ali pa zamenjati državo.

Ko je že govora o razismu. Verjetno se niti ne zavedate, vendar je tega v franciji neprimerno manj, kakor pa v sloveniji. Z barvo kože se večina ljudi niti ne ubada, Francozi so pač francozi:)

Belgijci imajo vic, ki gre nekako takole
Bog je prišel v Francijo in ustvaril najlepšo možno deželo. Zdela se mu je celo preveč lepa v primerjavi z ostalimi na svetu, zato je ustvaril še francoze:)

Kako gre njihovo "obnašanje" šele v nos hyper učinkovitim Američanom in pa Nemcem. Samo pričakovati, da se bodo zaradi tebe spremenili je pa tudi zelo iluzorno in naivno. Potrebno se je prilagoditi, ali pa zamenjati državo. Slovencem je pač vseeno precej bližja germanska mentaliteta.

Ko je že govora o razismu. Verjetno se niti ne zavedate, vendar je tega v franciji neprimerno manj, kakor pa v sloveniji. O barvi kože večina niti ne razmišlja. Težave se pojavijo, če ne govoriš dobro Francoščine. Večina francozov pač ima težave že z latinskimi tujimi jeziki in prilagajanjem.
Ehehe
# 12.05.2015 ob 09:17
Je mož mogoče kaj v žlahti z Jaja in Kolo Toure ?
Peter F.
# 12.05.2015 ob 08:20
Kaj je narobe s tem, da priseljenec ostane priseljenec?
tron
# 12.05.2015 ob 11:02
V čem je pol sploh smisel življenja,če imaš vsak dan hotenja,želje,odrekanja samo zato,ker ne živiš v svoji domovini.
Ni vredno nobenega denarja zapustit državo,ok za en čas že,pol pa se vrneš,za stalno odjadrat....ne vem.....zato tudi ne razumem teh balkanskih priseljencev,ki goreče vztrajajo pri svoji kulturi,se nočejo učiti novega jezika in celo zavračajo vse kar je našega,imajo svojo državo se pa nočejo preselit nazaj....
Lupo
# 12.05.2015 ob 10:14
Ni enostavno bit v tujini. Srečno Aleksandra!
dare326
# 12.05.2015 ob 09:26
Francozi sprejmejo redko koga. Slikar Mušič je postal njihov šele potem, ko je obdelal kup žensk iz njihovega jet-seta. Sedaj je njihov in ga imajo za francoskega slikarja, v vseh katalogih in leksikonih. Nekdanji sosed, že več kot štirideset let podjetnik v Franciji, popolnoma asimiliran, še vedno ni njihov. Kdaj bo Aleksandara Francozinja? Nikoli! Tujec v Franciji je vedno drugo ali tretjerazredni državljan. Še Francozi, rojeni v Alžiriji, so druga liga.
Edino Slovence obtožujejo za homofobe, če hočejo biti gospodar na svojem dvorišču.
Peter F.
# 12.05.2015 ob 09:02
DamonDash

# 12.05.2015 ob 08:27
Prijavi neprimerno vsebino ne govorite neumnosti.
Tudi tukaj imamo priseljence, pa kasneje ratajo Slovenci in imajo enake pravice kot mi.


Pri nas se nihče ne asimilira, tako da ne rata nihče Slovenec. Ne moreš "postat" Slovenec. Si ali pa nisi. Niso vsi slovenski državljani Slovenci. Večina iz bivših socialističnih republik sploh nočejo to biti, še govorica in pisava jim ne gresta, pa so že po tretje generacije tukaj.
bozo67
# 12.05.2015 ob 08:03
V Sloveniji je isto.
The_Rocket
# 12.05.2015 ob 10:55
@Peter F.
Crveni

# 12.05.2015 ob 09:03

So pa Francozi do tujcev (vseh) res zelo vzvišeni in neprijazni.

Zakaj bi se morali prilagajati komu in biti prijazni do njih? So v svoji državi, če tujcem tak odnos ni všeč, ne vem zakaj bi se priseljevali.
Dovolj je tega prilagajanja Evropejcev in umiranja kulturne in narodnostne zavednosti.


Ne vem sicer če je Crveni mislil bolj na splošno, ampak Francozi so do vseh tujcev zelo vzvišeni in neprijazni tudi izven konteksta priseljenstva v Franciji. O čemerkoli se pogovarjaš s Francozi, to kar govoriš vedno že obstaja v Franciji in je 2x boljše od tega, kar ti razlagaš...

Pa tudi do "svojih" so pogosto hinavski, zahrbtni in dvolični. Zelo podobno, kot pri nas, samo še precej bolj izraženo. O čem govorim? Evo primera: Po prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2014 proti Ukrajini je Francija izgubila (mislim, da 3:1, pa rezultat niti ni važen) in jih je javnost linčala. Razglasili so jih za najslabšo francosko reprezentanco vseh časov. Le 2 meseca pozneje, po uspešni drugi tekmi dodatnih kvalifikacij in 2 uvodnih zmagah na SP so bili pa že narodni heroji, legende, patrioti, francoski sinovi, etc.

V naši pisarni je 7-8 Francozov od 50 ljudi in jih nihče prav posebno ne mara.
7up
# 12.05.2015 ob 09:43
kingstone

Če nekdo, ki ni sezonski delavec je normalno, da bo v slo pripeljal tudi svojo družino.
melanholik
# 12.05.2015 ob 14:05
-Francozi imajo zelo sibko znanje tujih jezikov,to nedvomno drzi.

To je precejšen mit. Res njihovo znanje ni ravno brilijantno, ampak v ničemer ne odstopa od drugih velikih evropskih držav. Recimo Angleži so glede tega še mnogo slabši. Majhne države so seveda nekaj drugega, tam je znanje kakega tujega jezika skoraj eksistenčna nujnost.
KennyAngel
# 12.05.2015 ob 11:09
V Grenoblu dela in stanuje kar nekaj slovenskih znanstvenikov. Tam imajo namreč hadronski trkalnik in nevronski inštitut. Oba inštituta sem obiskal pred leti. Gre za veličastne stvaritve človeštva. Pa tudi samo mesto mi je bilo zelo všeč.
dreamliner
# 12.05.2015 ob 07:13
ok, zvenel bom nesramen, vendar mi je vseeno. še en sanjač, ki misli, da je v tujini samo z rožicami postlano. zapomnite si, tako lepo, kot je v Sloveniji, je le malo kje.
Moje mnenje je, da taki ljudje, ki razlagajo, kako je v tujini fino, so rojeni hlapci. Delo je povsod enako, denar je povsod enak, nategnejo te ravno tako, tako da, ni bistvene razlike. ja, se strinjam, nekaterim uspe in si dobijo neprimerno boljše delo, kot bi si ga doma. ampak to so ljudje, ki prinesejo dejansko dodatno delo v neko podjetje.
ja, vem kako je delati v tujini, zatorej imam podlago, da tako govorim.
ciracara
# 12.05.2015 ob 19:33
Slovenija je lep dom, samo komunistične razvade nas vlečejo dol..
kozorog1973
# 12.05.2015 ob 13:35
jaz sem ponosem ker se zavedam svoje omejenosti, kati brez te omejenosti žal nebi imel nikakšrne možnosti do samo napredovanja.:)
CC
# 12.05.2015 ob 11:26
Ko sem bil v hostlu v Parizu, sem bil par dni tudi z dvema Francozoma. Daleč najbolj prijazna od vseh cimrov, s katerimi smo si delili sobo. Tudi sicer nisem imel neke slabe izkušnje v 8 dneh tam.. Normalno pa, da je nemogoče biti 100% prijazen s 100% turisti, ki jih tam mrgoli in so tudi sami turisti verjetno pogosto še hujši od domačinov.
Enborcan
# 13.05.2015 ob 02:39
Jaz pa živim v Franciji, v Parizu, že štiri leta in se osebno bolj strinjam s komentatorjem mehko koleno kot z Aleksandro iz Grenobla.

In Francozi so definitivno bolj na easy kot Slovenci. Osredotočajo se bolj na stvari, ki so jim v veselje in užitek in se mi zdijo v splošnem bolj optimistični kot Slovenci. Večjo distanco imajo do svojih problemov in se mi zdijo uvidevnejši/dovzetnejši so sočloveka. So tudi lepo vzgojeni/olikani. So pa odnosi med ljudmi manj osebni/manj je prepretenosti (vmešavanja?) med ljudmi, ljudje so tu bolj samostojni. Meni osebno je to zelo všeč.
1234 Ramones
# 12.05.2015 ob 18:23
@melanholik
To je precejšen mit. Res njihovo znanje ni ravno brilijantno, ampak v ničemer ne odstopa od drugih velikih evropskih držav. Recimo Angleži so glede tega še mnogo slabši
V Angliji že skoraj vsak otrok govori angleško...
:)
hrgotax
# 12.05.2015 ob 12:12
La Mar,
če bi bila samska in brez otrok,
bi bilo veliko več možnosti,
da bi se vrnila v Slovenijo,
tako pa bo ostala, čeprav je "samo"
receptorka.

Razlog, da ostaja, ni premočan ego,
ampak življenjske okoliščine.
Hkrati pa želi, kot je jasno povedala,
živeti v frankofonski državi.

Poleg tega ni zadovoljna kot receptorka,
zato si želi napredovati in išče možnosti
in priložnosti za to.
Peter F.
# 12.05.2015 ob 09:07
Crveni

# 12.05.2015 ob 09:03

So pa Francozi do tujcev (vseh) res zelo vzvišeni in neprijazni.


Zakaj bi se morali prilagajati komu in biti prijazni do njih? So v svoji državi, če tujcem tak odnos ni všeč, ne vem zakaj bi se priseljevali.
Dovolj je tega prilagajanja Evropejcev in umiranja kulturne in narodnostne zavednosti.
ThinkIt
# 12.05.2015 ob 18:13
Punca je kr nezadovoljna v tujini, razbrano z njenega pisanja. Sicer ma pa sama neke probleme, kr ni realen članek.
delusional
# 12.05.2015 ob 12:29
Ja, ti Francozi in njihova aroganca...Samo pomislim na to, pa mi zavre kri. Še do turistov se obnašajo kot da so ''nebodigatreba'', čeprav jim polnijo blagajne.
škorpijonček93
# 12.05.2015 ob 12:02
Po podatkih evropskega statističnega urada je bilo leta 2013 pod pragom revščine 13,7 % francozov, 18,3 % socialno izključenih
pizzamargerita
# 14.05.2015 ob 18:48
joj, kaj je pa mislila, da ker je študirala francoščino bo Francoze učila francosko, ali kaj? Kako je mislila delati v "svoji stroki" - aja, mogoče umetnostna zgodovina--- to je šele super uporabna stvar, sploh če jo končaš v Sloveniji. Da pa je kot tujka dobila kakršnokoli službo s tako izobrazbo, je pač lahko zelo zadovoljna. Meni se tudi zdi normalno, da se domorodci obnašajo samozaščitniško, sploh ob takem navalu afriških in arabskih tujcev, kolikor ga imajo v Franciji.
Tudi nam ne bi škodilo, če bi več dali na slovenstvo,... v šoli se recimo sploh več ne učijo slovenskih narodnih pesmi! Če bi se učili pesem "Slovenec sem" (mi smo se pred 30 leti jo?)... bi gotovo kakšen amnesty international ven padel, češ da diskriminiramo tujce. A imamo pravico v Slo peti naše slovenske narodne pesmi! Komur ni všeč, lahko gre tja, od koder je prišel.
kikislo
# 12.05.2015 ob 09:25
Jaz se popolnoma strinjam z njo in vem kako je. Ko si v tujini sanjas o Slo in mislis kako je vse cudovito in super, potem pa prides nazaj in vidis koliko 'deb.ilov' je, ki delajo v javni upravi, zacensi v policiji (pac slaba izkusnja z njimi). Zalostno je to. Plus tega, sem sla v salon, kjer naj bi imela masazo in kjer naj bi bila lepa glasba in tisina, pa sta se obe, una k me je masirala in njena sefica tako na glas pogovarjali, da sem ven bolj pod stresom prisla kot not. A ne mores biti pol ure tih?? Neee, ker ona mora harati okoli in jaz moram vse slisat, zakaj ze? Briga me kdo je sel s kom ven in kdaj se bodo na kosilu dobil...ja shit no. In se je bilo takih primerov...
Wicapi Wacan
# 12.05.2015 ob 23:16
Najbrž je res odvisno od okolja, kjer živiš v Franciji, pa če si tam za kratek čas ali za stalno...

Sama sem že nekajkrat potovala po Franciji, pa srečaš različne ljudi. Res je, da posplošeno gledano niso tako odprti, ali dobiš občutek, da razmišljajo o sebi z vidika superiornosti. Opazila sem predvsem v odnosu do angleščine, čeprav včasih govorijo zelo spodobno angleščino, pa jih je morda bolj "sram" zaradi naglasa ali se jim zdi, da ne znajo tako dobro. Se pa trend spreminja, predvsem pri mladih in zaradi večjih možnosti potovanja.
Moja izkušnja je, da ko greš nekam, so ti stereotipi včasih kar boleči, ampak vseeno je dobro iti z odprtim umom, z zavedanjem, da imaš na drugi strani vedno samo enega človeka, ki ima najbrž podobne želje kot ti. Je pa sigurno to precej težje, če nekje v tujini stalno živiš, za razliko od potovanj.
Imela sem priložnost srečati in spoznati kar veliko dobrih, odprtih Francozov.
Prvič, ko sem bila v Franciji, sva s sestro imeli več lepih izkušenj. Dobili sva zastonj prevoz iz enega kraja do drugega, pa sam voznik sploh ni znal nič angleško. Nekako smo se nato sporazumeli. Tisti večer, ko smo prispeli, naju je povabil k enemu svojemu prijatelju domov. In sva bili res veseli, bolj nama je bilo na začetku nerodno, da se ne kar vsilili k nekomu na dom, pa je pozneje ta gospod rekel, kako zelo je vesel, da je dobil obiske, tisti večer je ravno praznoval rojstni dan. Bili smo v stiku še naslednje dni in smo se večkrat dobili, pa tudi danes si občasno pišemo.
Ta gospod je bil že srednjih let, in naslednji dan, ko smo se dobili na pijači, sem šele opazila, da je poln tetovaž ;) Prvi večer je bila tema, pa jih nisem opazila. Omenjam zato, ker imamo vsi ene percepcije v glavi, tudi če jih morda nočemo, ampak jih nam že okolje, v katerem živimo, da. Sama bi si najbrž že na začetku o njemu podzavestno ustvarila drugačno sliko kot pa sem si jo ustvarila prvi večer. Ugotovila sem, da se moram sama boriti proti svojim predsodkom in se truditi spoznati človeka kot takega.

Ob drugi priložnosti sem tudi srečala več Francozov, ki so me (nas) kar sami ogovorili in ponudili kakšno hrano, pijačo, .... Tu bi bilo morda treba vzeti v ozir, da so bili mogoče res malo bolj navajeni na nedomačine - šla sem namreč po pešpoti Camina v Franciji, del poti Cahors- Air-sur-l'Adour, ki ni tako obiskan - ampak sem po drugi strani prav tako imela izkušnjo ne tako gostoljubnih ljudi, za katere rečeš, da jim je šlo bolj za denar, ampak so bili v veliki manjšini.

Je tudi odvisno od tega, kako se sam odločiš, da boš gledal na ljudi, najprej s pozitivnega vidika ali najprej z negativnega. Sama se trudim za prvo, sicer mi pa to ne uspe vedno najbolje :) ...
BraneB
# 12.05.2015 ob 14:51
Roky89
Domovina je tam, kjer se počutiš doma in kjer te imajo za svojega.
Roky89
# 12.05.2015 ob 11:52
Aja, pa ne pravim... Treba se je prilagoditi. Govorim o prilagajanju, ne asimiliranju, še najmanj pa o tem, da opustiš svojo šreteklost in identiteto. Ne moreš pa pričakovati, da se bodo drugi prilagajali tebi. Še posebej če so v krepki večini.
Sprejemam različnost s vsem svojim srcem, a ne prenesem pa ljudi, ki se na domačine jezijo, ker praznujejo praznike in slavja tako kot jih pač praznujejo, častijo druge svetosti in imajo druge prioritete. Vse to si lahko brez problemov povrneš, če se vrneš od koder si prišel.
Lahko pa se prilagodiš in si za eno kulturo bogatejši.
marque
# 12.05.2015 ob 11:32
sam nisem imel nobenih problemov v J Franciji (departma Gard) in so me vsi lepo sprejeli in povabili k sebi... mogoče je znano, da je za S Francije zaprtost do ostalih zapisana kar v njihovih genih... komaj čakam, da grem po dolgem času zopet na obisk k družini v Francijo, ki me je sprejela kot svojega otroka...
Sanix7
# 12.05.2015 ob 14:25
Aleksandra ma mlajšegabrata, k je full legenda.
potemkin
# 12.05.2015 ob 10:16
"Francozi nas najbolj poznajo po kočevskih medvedih (kar ni ravno proizvod). Sicer Slovenije sploh ne poznajo."

LOL, sej ne da je sam Italija vmes.
zerorez
# 12.05.2015 ob 09:45
Kot je videti, gledajo Franzozi cisto drugace na tujce kot Nemci. Gott sei Dank!
ljudina82
# 12.05.2015 ob 23:52
Kazalo