Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 36 glasov Ocenite to novico!
Jernej Štrasner
Odkar sem začel delati pri Facebooku, se mi zdi, da družbena omrežja vse redkeje uporabljam. Pa ne zato, ker bi vedel za neke skrivnosti. Se mi zdi vse manj pomembno, da bi vsak trenutek dneva delil s celim svetom, pravi Štrasner. Foto: Osebni arhiv Jerneja Štrasnerja
Facebook
Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase, razloži logiko delovanja omrežja. Foto: Reuters

Dodaj v

Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

Ukvarja se s projektom Facebook Watch
18. avgust 2017 ob 17:18
Izola - MMC RTV SLO

Izolčan Jernej Štrasner že nekaj časa živi v Kaliforniji, kjer je zaposlen pri najbolj priljubljenem spletnem omrežju Facebook. Kot pravi, pa je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.

Zadnja leta delate pri najbolj priljubljenem spletnem omrežju Facebook. Kaj bi rekli nekomu, ki bi vam pred leti dejal, da boste softverski inženir obrazne knjižnice?
Ne bi mu verjel. Pot do tu je bila dolga in veliko stvari se je moralo zgoditi, da sem, kjer sem.

Kako je prišlo do začetnega sodelovanja?
Na sceni aplikacij za pametne telefone sem že dolgo. Rekel bi, da z delom, počasi, projekt za projektom, postaneš prepoznaven in stik začnejo navezovati 'rekruterji' različnih podjetij, manjših in večjih zagonskih podjetij. Eden od teh je bil tudi Facebook. Z veseljem sem odgovoril.

Kako poteka proces dela? Kako se razlikuje od klasičnega urnika industrijskega delavca?
Urnika ni. Vsak inženir oziroma vsak zaposleni si lahko prilagodi delovni čas. Če ti bolj ustreza delo od sedmih do štirih, v redu. Če pa prideš v službo ob desetih, si pač tam do šestih ali sedmih zvečer. Seveda je tudi odvisno, kdaj so kakšni skupni sestanki, 'team meetingi', ampak okoli tega si lahko sam organiziraš delo.

S čim se trenutno ukvarjate?
Trenutno sem tehnični vodja pri projektu Facebook Watch. O tem boste še slišali.

Lahko že razkrijeva, za kaj gre?
To bo družabna platforma za ogled videov, ki so malo boljše kakovosti, kot trenutni videi na Facebooku, ki so večinoma smešni. Kakovost bo boljša, tudi glede režije.

Bi lahko dejala, da bosta trčila dva svetova: stream tv in družbena omrežja?
O podrobnostih projekta še ne bi govoril. Za zdaj še ne morem povedati, kakšni so načrti oziroma kaj si mislim o tem. Bo pa Facebook v naslednjih mesecih še veliko govoril o tem.

Pred tem ste razvijali tudi druge programske rešitve, drži?
Pred Facebookom sem delal pri projektih na daljavo. Eno leto sem si vzel malo bolj lahkotno – malo sem potoval, malo pa delal.

Danes razvijate predvsem za okolje IOS. Zakaj?
To je bil moj prvi stik z razvojem za mobilne naprave. Ko sem videl prvi iPhone, sem si mislil, to je to. Nekaj revolucionarnega v primerjavi s poceni telefoni, ki so bili takrat na voljo. To me je zelo pritegnilo, začel sem raziskovati, kaj vse se da s to napravo narediti. Tekel sem v Trst po najnovejše telefone, ker jih pri nas še ni bilo, in sam poskušal pri svojih projektih. Čisto sem se posvetil temu, tako da je zdaj devet let, odkar sem začel delati za iPhone. Čas beži.

Socialne spletne platforme so tako prodrle v vsakdanje življenje, da se nekateri kar ne morejo ločiti od digitalnega sveta. Tresljaji, dražljaji in motnje oziroma dosegljivost v vsakem trenutku. Razmišljate tudi o tem, kje je meja?
Trenutno se mi zdi, da smo v času, ko – pa naj se še tako trudimo izogniti – na družbena omrežja naletimo povsod, hote ali nehote. Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase. Nima več smisla, da bi se na vse pretege temu izogibali. Je pa še vedno dobro, da pri pisanju na družbenih omrežjih uporabimo zdravo pamet. Najbrž ni najbolj pametno, da napišeš, da te tri dni ne bo v stanovanju in bo hiša samevala.

Ste vi neprestano 'online'?
V bistvu sem, ampak zgolj zaradi dela. Odkar sem začel delati pri Facebooku, se mi zdi, družbena omrežja vse redkeje uporabljam. Pa ne zato, ker bi vedel za neke skrivnosti. Se mi zdi vse manj pomembno, da bi vsak trenutek dneva delil s celim svetom.

V Ameriko ste prvič poleteli po delovne izkušnje kar v Apple. Kaj svetujete mladim programerjem? Obstaja kakšno pravilo oziroma zaporedje korakov, ki te pripelje do uspeha?
Pravila ni. Naši starši nam največkrat govorijo: pojdi študirat, pa še kakšen magisterij ali doktorat naredi. Ta recept se je vsaj pri meni izkazal za neuspešen. Pri Applu sem kmalu ugotovil, da mi šolanje ne zagotavlja izkušenj oziroma znanja, ki ga podjetje, kot je Apple, potrebuje. Na študijski obisk sem šel po končanem prvem letniku. Ko sem se vrnil, sem naredil še pol letnika, ampak kmalu ugotovil, da mi to ne bo prav nič koristilo. Zato sem se raje začel ukvarjati s konkretnimi projekti, delati pri vidnih stvareh. V tujini te nihče ne bo vprašal, kakšna je tvoja izobrazba in od kod si. Mene tega še nihče ni vprašal.

Kako ste se privadili na ameriško življenje? Kaj vam je všeč v Kaliforniji?
Sprva je bilo kar zanimivo, ker sem doživel velik kulturni šok. Pričakoval sem manj razlik, predvsem v družbi, kako ta deluje, kako se ljudje družijo, kako se obnašajo, pogovarjajo. Vse je drugače, veliko manj sproščeno, vse se načrtuje. Tam ni 'greva čez pol ure na pivo', ampak 'imaš čez dva tedna čas za pivo'.

Kaj najprej predstavite svojim ameriškim prijateljem, ko jih pripeljete v Slovenijo oziroma na Primorsko?
Najprej morje in druženje ob morju, jadranje, kulinariko. Velik pomen dam druženju. Temu, v čemer se najbolj razlikujemo.

V prostem času še vzamete v roke kitaro?
Bolj redko. Je v omari že nekaj časa. Nazadnje sem jo vzel v roke pred kakim letom.

Ko ste na obisku doma, zaigrate z bratom (glasbenik Matt Štrasner, op. a.)?
Ne, nič. Greva raje na plažo ali pa se druživa s kolegi.

Pogrešate Slovenijo in domačo Izolo?
Ja, seveda. Vsakič, ko se vrnem, mi je bolj domače in vsakič težje grem stran, nazaj v Kalifornijo. Prej ali slej se bom vrnil, ne vem pa še, kdaj bo to.

Blaž Maljevac, Radio Koper
Prijavi napako
Komentarji
zzob
# 18.08.2017 ob 17:49
To, ali te kdo sprašuje po izobrazbi, je zelo odvisno od branže. Določeni poklici zahtevajo specifično izobrazbo, drugi ne.
vnk
# 18.08.2017 ob 17:25
Jernej Štrasner, razvijalec na Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

Zato ker smo pri nas prodali idejo, da naj ima vsak faks... delodajalci so pa že ugotovili, da to ni pogoj za kompetenco, zato tudi pri vseh oglasih bi radi par let izkušenj (kar je najbolje očitno potem delati že preko študentskega dela). Sicer ti univerza da neko širino, ampak niti podrazno pa ne praktičnega znanja, večino pridobljenega je akademskega.
ursus8
# 18.08.2017 ob 18:41
Nikjer (tudi v slo, poznam več primerov) za programerja ni važna izobrazba. Ker tega te nihče ne more naučit. Vrjetno se nekdo s FRI lažje nauči novih modelov ker je študiral koncepte, ampak to je bolj pomembno za poklice software architect / software designer. Razvijalec pomeni programer vnajbolj surovem pomenu. Tako da to je bolj povezano s tipom dela. Pri programiranju res, več kot si presedel boljši boš, in "klikerji" v logiki so seveda predpogoj.
Nič proti fantu v članku (ubistvu vsa čast, programerjev in to dobrih je na svetu precej in lepo je da je najdel mesto nekje kamor bi si marsikdo želel.. pomeni da je dober) ampak programerstvo postaja novodobno rudarstvo (če ga gledaš iz vidika cca 1800-1900):
-dobro plačano
-precej je važna neka spretnost, ki se jo moraš priučit
-ne more delat vsak, ne more se niti naučit vsak (za rudarja je bil to potencial fizične moč in nizka rast, za programerja je glavca)
-Vsak dan delaš isto (ogromne količine kode je potrebno obrnt za razne uporabniške vmesnike, ni pa to nek rocket science)
-izobrazba ni pomembna (glej članek)
-pribablja delovno silo iz celega sveta
Alchemist
# 18.08.2017 ob 19:45
Jernej je Izolan in ne Izolčan.

:/
leond
# 18.08.2017 ob 20:57
V Sloveniji večini ljudem še vedno ni jasno, da ti šola da samo izobrazbo in ne pameti. Ta je ali je pa ni. Na žalost je pa šolski sistem v Slo na tako nizki ravni, da tudi tisti brez pameti končajo faks. Kar je žalost. Tako iz akademskega kot praktičnega vidika.
ankarančanka
# 18.08.2017 ob 20:07
>V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

Razen, če se ne seliš kam, kjer rabiš vizo in zahtevajo univerzitetno izobrazbo. Tako, ki jo Jernej ima.

Ampak ja, enkrat, ko imaš vizo, nobenega več ne briga. Ok. Sam papir pa vseeno moreš imet...
Zoro27
# 18.08.2017 ob 21:44
Zadnji stavek pove vse. Obljubljena dežela je pri nas, pa če pljuvate po njej ali ne.
trpotec
# 19.08.2017 ob 00:11
Ponekod te bodo še kako vprašali po izobrazbi; kar proba naj se kdo brez prijaviti v npr. Microsoft Research ali Google Brain Team. Tudi sicer večina elitnih pozicij v tehnologiji in softveru že tekom intervjuja zahteva znanja, ki se tipično pridobijo tekom akademske izobrazbe, npr. formalnega študija računalništva - kompleksnostna analiza, drevesne podatkovne strukture, algoritmi na grafih, procesorska arhitektura itd. Seveda v času interneta človek lahko to pridobi tudi s samostojnim študijem. Dosti je odvisno tudi od same pozicije in zahtevnosti dela. Izobrazba za veliko del res ni strogo nujna in izkušnje so pomembne ter odtehtajo marsikaj, ampak v povprečju gre še vedno dosti lažje z izobrazbo.

Je pa res problem, da je študij pri nas veliko preveč tog in človeku ne pušča prav dosti prostora za razvoj v neki svoji specifični smeri, kjer bi maksimiziral svoj potencial v smeri lastnih zanimanj.
zapravico
# 19.08.2017 ob 08:26
Saj te pri nas tudi ne sprašujejo po znanju,če imaš strica na položaju
Platon
# 19.08.2017 ob 02:52
Vse ok ampak 2 tedna čakat na pivo, to pa je preveč :)
SamoRes
# 19.08.2017 ob 06:34
Pri nas ima vsaka vas svojo fakultetico, ki služi predvsem za pridobivanje papirja s katerim se razni strankarski povzpetniki in njihovo sorodstvo lahko zaposli v javni upravi.
Pri nas te pa nihče ne vpraša po znanju ampak po papirju določene smeri.
Lahko imaš deset let izkušenj, pa če v oglasu za delo piše pogoj višja šola ta in ta že takoj odpadeš pri prijavi.
palinko
# 19.08.2017 ob 06:22
Zanimivo je tudi nekaj drugega: v nekaterih državah pomeni 10 let (dokazljivih) izkušenj isto kot uni diploma. Če jih imaš, potem obstajajo na univerzah programi, kjer po hitrem postopku zagovarjaš svoje znanje in ti potem dodelijo uni naziv. Če želiš, lahko zatem vpišeš na magisterij, isto kot če bi končal prvo stopnjo po rednem programu.

Za določene profile, jasno ne za zdravnike ali odvetnike. Predvsem to velja za tehnične smeri.
o.r.c.h.i.d
# 19.08.2017 ob 08:37
... zaposlen pri najbolj priljubljenem spletnem omrežju Facebook ...

Omrežje je splet, zato me zanima, kaj ste hoteli s tem stavkom povedati. Je Facebook sedaj splet? Verjetno ste mislili na družbeno omrežje, ali pa socialno, čeprav Američanom ni povsem jasno, kaj socialno je, kajti marsikdo bo rekel, da je socialno samo stopnja pred komunizmom, to pa vemo kaj pomeni že od McChartyja.
ozi
# 18.08.2017 ob 17:47
saj vsi vemo, da osnova izobrazbe mora bit; v kontekstu članka gre za tiho primerjavo slovenskega tradicionalnega šolstva in s tem povezane mentalitete. in tako se rola cel narod. izplen je pa zelo slab, ker kar je res dobrega odide. še najslabše jo odnese država, ki v resnici zaposluje same nekompetentneže. ergo, izobrazba je že okey ampak ne po našem dinozaverskem modelu.
Mitcho_Buchannon
# 19.08.2017 ob 12:52
Facebook Watch... Spet ena pogruntavščina, ki bo zelo koristila človeštvu oziroma dvignila kakovost življenja? Ali pač samo še ena dodatna stvar, ki bo ljudi prikovala pred ekrane, da bodo gledali, kako živijo drugi, namesto da bi dejansko živeli svoje življenje.
naš človek
# 18.08.2017 ob 23:07
Kot so drugi napisali - šolski sistem je pri nas v nekaterih pogledih zelo narobe usmerjen, ampak daleč od katastrofe.
Formalna izobrazba je pa zelo odvisna od vrste dela, pri nas ali pa v tujini. Za začetek se lahko prijavi za vzgojitelja v kalifornijskem javnem vrtcu, pa naj potem pove, če jih zanima izobrazba.
vesela veverica
# 18.08.2017 ob 21:16
preveč poenostavljen naslov. men izpade tko, kokr da zdej pa bi vsakega sprejel, pa da je v Sloveniji vse slabo in bla bla bla :D
izo
# 20.08.2017 ob 10:40
kot ti razvijalec pr fb-ju pove, da odkar dela tema, zadeve ne nuca in da komaj čaka povratke v slovenijo, bi vam moralo biti jasno, kakšen sistem nam rinejo v življenja. ampak veselo rinite to naprej..
maja kibira
# 19.08.2017 ob 13:49
V tujini ga nihce ni vprasal po izobrazbi..tam velja pravilo kolikor znas toliko veljas. Pri nas pa tezijo s to izobrazbo ne glede na to koliko clovek dejansko zna...ne steje znanje ampak samo izobrazba.. zato pa imamo v drzavnih sluzbah ljudi z visoko izobrazbo ki ne zajo na racunalniku izpolnit niti obrazca za potni nalog prejemajo pa 5000 evrov place..
hypatos
# 19.08.2017 ob 08:48
Pri nepomembnih stvareh, brez katerih bi lahko preživeli, je izobrazba morda res nepomembna. Toda pri določenih poklicih (in takih je kar precej) pa brez izobrazbe ne gre.

Problem izobraževalnega sistema v Sloveniji je v tem, da ni povezan z gospodarstvom, oz. podjetji, kjer bi lahko študenti (ali dijaki) lahko nabirali delovne izkušnje in navade (da tudi delovne navade so vse slabše). Vse to pa je preveč povezano z nepotizmom, ki je v Sloveniji zelo razširjen, v podjetjih pa do delovna mesta že v naprej "rezervirana" za sorodnike, ali pa "naše" (v vseh oblikah).
Celt
# 18.08.2017 ob 20:46
V tujini te nihče ne bo vprašal, kakšna je tvoja izobrazba in od kod si. Mene tega še nihče ni vprašal.

Prav nasprotno v Sloveniji, važna je izobrazba in papir ne to kar znaš.
izo
# 20.08.2017 ob 14:57
Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

da, in jezika, matematike, naravoslovja itd itd si se pa naučil v fitness klubu, predvidevam?
7up
# 19.08.2017 ob 09:34
Glavni problem slovenskega uni izobraževanja je, da imajo študenti zelo malo vpliva na izbiro predmetov, ki bi jih radi obiskovali in praktično nobenega vpliva na izbiro profesorjev, ki jih poučujejo.

Namesto, da bi motiviran študent pridobival poglobljeno znanje iz področja, ki ga pozna je prisiljen poslušati nekatere nemotivirane 'starce', ki že 20 let niso objavili nič relevantnega...

Se je kdo vprašal, zakaj v slo ni tujih profesorjev?
Beastman
# 19.08.2017 ob 07:08
Naš šolski sistem je katastrofa, ki dela veliko škodo s prisilnim piflanjem in tako uničuje kreativnost in domišljijo ljudi. Rezultat je navaden papir in Izobrazba, ki ponavadi ne pove nič o znanju in sposobnostih. Razni dr. mag. ing. ipd., so samo pogosti izgovori za pametovanja mnogih, ki pojma nimajo o praksi in uporabnem znanju. Redke so izjeme!
borutba
# 18.08.2017 ob 23:58
Ne mešati izobrazbe z "ročnimi" spretnostmi, ki ti jih prinese kilometrina. V nekaterih poklicih žal potrebuješ ogromno teorije, da nekaj narediš. V drugih te pa teorija ne zanima (naj se z njo ukvarja kdo drug). Primer je recimo eden najbolj iskanih poklicev v Evropi - izkušen varilec. Njega ne zanima zakaj se dva dela spojita, ampak ali var drži. Podobna analogija je tudi v Jernejevi zgodbi. Kilometrina naredi svoje, ampak prej ali slej prideš do problema, ki mu tvoje znanje (glava) ni kos. Potem sprevidiš, da tvoje srednješolsko znanje ni kos problemu. V tem primeru je tudi napredovanje znotraj podjetja omejeno (pa naj je to Apple ali Facebook, ali katero domače podjetje).
raknac navi
# 20.08.2017 ob 12:02
Clanek ne govori o tem, da je dobro bit brez izobrazbe. Ampak o tem, da je za uspesno delo potrebno se kaj vec od tega. Ne pa manj. Bi bilo zanimivo videt stopnjo izobrazbe teh, ki se jim izobrazba ne zdi pomembna.
dr.r.
# 20.08.2017 ob 09:44
Drugo je recimo medicina (in druge podobne vede), ki bolj gradi na že osvojenih znanjih o naravi in ne razvija novih modelov, ki se jih človek zmisli, čez noč.
slovenkaaaa
# 19.08.2017 ob 19:42
V šolo bi morali nesti največ en zvezek v katerem bi bilo nekaj kar se je otrok sam spomnil!

Beastman, od kod bomo pa po tvojem planu dobili zdravnike?
ursus8
# 19.08.2017 ob 12:34
Dejte ga srt s specializacijami tekom študija. Milsm to je zelo populano v anglo-ameriškem svetu ampak za večino tehničnih vej zelo nemuno.

Fax je pr inženirju zato da mu da široko trdno bazo. Potem bo pa ratu specialist za neki. ker tehnologija se bo spreminjala in takrat je treba poznat osnove sorodnih vej da hitro prideš notri ( pa še tehnologijo spreminjajo inženirji).
Klempo
# 19.08.2017 ob 12:05
Vse ok ampak 2 tedna čakat na pivo, to pa je preveč :)
@Platon: vsak dan se zmeniš za pivo in čez dva tedna ga lahko srkaš nemoteno vsak dan ;)
whiteswan
# 19.08.2017 ob 08:03
Programerji so pac specifika, kot receno je potrebna spretnost in potencialno kak certifikat.
Sigurno pa ne more nekdo brez ustrezne izobrazbe recimo v svicarski BASF, Francozki Dassaut itd.

Tako da clanek je bullcrap. Tudi kolega je brez koncane fakultete prilezel v 3 letih od preprostega IT administratorja do vrhunskega IT podjetja v kaliforniji. Nikoli ni bil vprasan po izobrazbi, ampak ko je bilo treba rast po lestvici v podjetju pa so zahtevali diplomo.
firtoh
# 18.08.2017 ob 22:24
Grumpy cat
modzo
# 20.08.2017 ob 01:58
Tudi jaz zivim in delam v tujini. Tudi meni niso nikdar vprasali po izobrazbi. Zanimal jih je portfolio in to je to.
dare326
# 20.08.2017 ob 00:04
Problem slovenskega izobraževalnega sistema, v primerjavi z ameriškim, je prevelika širina znanja. Kapitalistični sistem je zgrajen tako, da pride do izraza timsko delo, to pa je možno samo s specialisti in brez širine, ker slednja ne zagotavlja hitrega napredka. Specialiste lahko zlagaš skupaj in dobil boš ogromno kapaciteto, medtem, ko ti bo zlaganje širine dalo kup ljudi ki o vsem vse vedo, dejansko pa nič. Pri specialistih je vsak na svojem področju špica, generalno pa idiot. Toda kapitalizem zaradi čim hitrejšega napredka potrebuje tak sistem. Zato v tujini uspevajo samo tisti Slovenci, ki so izredno inteligentni in jih širina ne ovira, ker so se izurili v specialiste.
ZvonkoBingl
# 19.08.2017 ob 18:37
Na žalost pri nas ni važna sposobnost ampak samo papir s faksa...še bolj pa pomaga kako se pišeš in čigava žlahta si..!!!
maja kibira
# 19.08.2017 ob 14:09
Problem nasega izobrazevalnega sistema je da ucitelji iscejo neznanje in ne znanja kot bi clovek od njih pricakoval..izživljajo se nad ucenci in dijaki s svojimi nebulozami s tem pa rusijo kreativnost in inovativnost mladih..imam prijatelja ki s tri letno poklicno solo vodi zahtevne racunalniske tecaje na katerih so njegovi ucenci predvsem visoko izobrazen kader..pa ga tega ni naucila sola. Sam je prisel do tega znanja. In potem pride tak clovek pred vrata nase birokracije ki od njega zahteva izobrazbo in ne znanja za tako delo..
ttrubadur
# 19.08.2017 ob 09:50
Gospodje, izobrazba je na žalost cokla pri reševanju novih problemov ali pri iskanju novih rešitev na stare probleme. To je pa tudi pot k kreiranju novega. Skozi proces pridobivanja znanj se vse preveč gradi na znani tehniki/znanju in malo ali nič dela na učenju razmišljanja.
Vse skupaj je logično, ker je koncukoncev potrebno skozi faks spraviti 70% generacije in se tako ne more razvijati v globino. Tisti, ki so pa že v svoji osnovi nagnjeni k razmišljanju, poizkusih ovreči trenutno znanje in prakse, pa kot žebelj iz tal čakajo sistem, da jih zabije na mesto, kjer se nič ne zatika.
DAbears
# 19.08.2017 ob 07:06
Evo zdaj vidite kaj vam govorim men osebno amerika veliko vec ponuja kot slovenija
Dam samo en primer ce hoces b sloveniji odpted s.p lokal odpret taxi sluzbo rabis neke sredne sole tu v zda nerabis nic samo delat moras znat noben te ne vprasa nic
tanj
# 21.08.2017 ob 13:05
Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi

Najbrž zato, ker rešuješ svet, buhahaha!!
SpicyWeiner
# 21.08.2017 ob 13:02
Pri nas je še največji problem, da delodajalci že za najbolj osnovne/začetniške poklice zahtevajo 10 let delovnih izkušenj, tri olimpijske medalje ter doktorat iz jedrske fizike. Plača pa minimalc.
oliva
# 20.08.2017 ob 12:32
Meni se zdi tudi lepo, da še poudari, kako rad se vrača in da se bo zanesljivo vrnil. :)
oliva
# 20.08.2017 ob 12:29
@SamoRes:
"Pri nas ima vsaka vas svojo fakultetico, ki služi predvsem za pridobivanje papirja s katerim se razni strankarski povzpetniki in njihovo sorodstvo lahko zaposli v javni upravi.
Pri nas te pa nihče ne vpraša po znanju ampak po papirju določene smeri.
Lahko imaš deset let izkušenj, pa če v oglasu za delo piše pogoj višja šola ta in ta že takoj odpadeš pri prijavi."

Podpis.

(*in če pomislim, kako se je meni zdelo pošteno in prav, da pač dobijo izobraženi, ne jaz... :o) Pol jih ima pa '3/4' vse ponarejeno, nivoje oz. znanje itd. pa tud vidmo ;))
dr.r.
# 20.08.2017 ob 09:42
IT se prehitrobrazvija, da bi bila pomembna šola, ki je 20 let zadaj. Facebook razvija produkte za 2030 in jih ne zanima kak si se naučil 1995.
nikhrast
# 20.08.2017 ob 08:53
Diploma ti mogoče dobi delovno mesto, samo, če nisi sposoben, pa takoj letiš.
Odpuščanje je lahko, težje pa je zaposliti dobrega delavca, ta problem imamo stalno.
Rtvrtv
# 19.08.2017 ob 20:16
V jugi so bili vojni piloti strojni inzenirji.
V zda naredijo 6 mesecev šnel kurz.

Kateri so boljsi?
podjetnik
# 19.08.2017 ob 14:07
Fakulteta ti da neke osnove, temelje ampak ko zacneš delat, si šele na začetku, kar se učenja tiče. Vsaj tisti, ki bodo kasneje uspešni.
dsuser
# 19.08.2017 ob 11:14
IT je specifično področje, kjer je kucanje kode postalo masovka, podobno kot delo za tekočim trakom. Seveda za takšno delo ne potrebuješ izobrazbe, zgolj spretnosti s specifičnega področja, ki ga podjetje potrebuje. In gigantom kot sta Apple in Facebook so 20 in 30 letni programerji potrošni material. Mediana starosti zaposlenih je pod 30 let. Na kratek rok se res zdi super. A ko je človek star 40+, hitro ugotovi, da kakšna formalna titula zagotovo ni odveč.
Nikec3
# 19.08.2017 ob 09:05
Za vsakega, ki nima ambicij v akademskih krogih, je faks popolna bedarija. Pa to ne govorim, kot "faliran študent", ampak kot človek, ki je uspešno pridobil formalno izobrazbo. Praktičnega znanja nisem na faksu pridobil praktično nič, vse kar znam je rezultat ambicioznosti in samoiniciative.
urosh444
# 19.08.2017 ob 08:43
Praktično znanje je veliko koristnejše kot formalna izobrazba. Če drugega ne lahko z nekim znanjem ustvarjaš sam na svojem in potem na trgu prodajaš produkt/storitev. Pri nas na vladi to seveda nikogar ne zanima, ker nimajo strategije, kaj slovenija sploh želi postati in kaj bo čez 10 let ter kaj bo z mladimi. Njim je važno, da miljarde vlagajo v izobraževalni sistem in še kakega drugega, super fino fajn pa je, če pri tem kak stric iz ozadja še kaj zasluži.
Serpente
# 18.08.2017 ob 20:06
Osebno poznam primer slovenske, destruktivne sole, dveh otrok:
Prvi je padel v 5. razredu osnovne sole, ponavljal razred, nakar ga je oce vzel s sabo v tujino, brez osnovnega znanja anglescine naredil z odliko srednjo, nato fax v tujini in danes je ta otrok zelo znana osebnost v podjetnistvu.
Drugi primer je otroka, ki tekoce govori anglesko in francosko (stars je slovenski diplomat), ki so ga v osnovni soli v LJ dobesedno zafrustrirali s sklanjatvami slovnice in je komaj zlezel v osnovni soli. Danes ta otrok, z odliko, koncuje osnovno solanje v tujini.

Ni bilo vazno KAJ ta dva otroka LOGICNO razmisljata, imata mnenje, interes, potenciale, vazno je bilo za nase "ucitelje", ki niso niti do gleznjev dosegi PEDAgosko raven, da znajo ZAJEBAVAT!
Kazalo