Namen prireditve je bil predstaviti širši javnosti vse lastnosti kakija. Foto: Elsa Gasparini
Namen prireditve je bil predstaviti širši javnosti vse lastnosti kakija. Foto: Elsa Gasparini
Strunjan
Letos so poleg tržnice kakija in drugih strunjanskih dobrot za obiskovalce organizirali vodene oglede po Krajinskem parku Strunjan. Foto: BoBo
Jan Plestenjak
Sobotni večer je popestril Jan Plestenjak. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

"Kaki zelo dobro uspeva v strunjanski dolini, kjer je veliko novih nasadov. To pomeni, da je tudi veliko pridelka. Mnogi prebivalci Slovenije tega sadeža ne poznajo, zato imajo pridelovalci kakija težave s prodajo. Namen praznika je predstavitev kakija kot zdravega in okusnega, ekološko pridelanega sadeža in na ta način povečati prodajo," je za MMC povedala Valentina Giassi iz Turističnega društva (TD) Solinar.

Prireditev vsako leto v mesecu novembru, času, ko dozorijo kakiji, pripravi TD Solinar Strunjan, pri organizaciji pa sodelujejo tudi Kmetijsko svetovalna služba iz Kopra, Občina Piran in krajani Strunjana.

Idejo za organizacijo praznika sta pred leti prvič predstavila predsednik TD Solinar Gianfranco Giassi in Silvano Knez, oba pridelovalca kakija. Knezov oče je vojsko služil v Afriki in na poti domov se je ustavil tudi na Siciliji, kjer je zagledal nasad kakija in zaljubil se je vanj. Ko se je vrnil domov, se je odločil, da bo tudi on posadil kaki in tako je ustvaril prvi nasad kakija v Strunjanu, družina Knez pa je tako postala največja proizvajalka kakija v regiji.

Število nasadov je z leti naraščalo, Silvano pa je še razširil nasad svojega očeta. Pridelka je bilo tako vsako leto več, vendar ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Giassi in Knez sta dobila idejo, da bi organizirali prireditev, ki bi promovirala sadež in obenem odprla nove tržne niše. Povezala sta se s predstavniki Kmetijske svetovalne službe in z Območno turistično organizacijo ter Občino Piran kot glavnim sponzorjem. Prvič je bil praznik organiziran leta 2000 v skromnem vojaškem šotoru, prireditev pa je zbudila precej zanimanja in bila naslednje leto že dobro obiskana.

Festival so vsako leto nekoliko obogatili s kulturno-glasbenim programom, odprto tržnico, razstavo različnih vrst kakija in domačimi dobrotami, za katere poskrbi predvsem ženski del strunjanskega turističnega društva. Letos so organizirali tudi vodene oglede po Krajinskem parku Strunjan, predstavitev solinarske družine ter različna strokovna predavanja.

Zanimanje za praznik iz leta v leto narašča, prav tako prodaja kakija. V času prireditve tako domačinom po Giassijevih besedah uspe prodati okoli 50 ton tega priljubljenega sadeža. Kaki je v Strunjanu prisoten že več desetletij, resnejšo pridelavo pa so začeli okoli leta 1990. Danes v strunjanski dolini pridelajo nekaj več kot 100 ton kakija letno, kar predstavlja približno tretjino celotne slovenske produkcije. Pridelava se sicer povečuje ne le v Strunjanu, temveč tudi na Vipavskem in Goriškem, je ocenil Giassi.

"Z leti se je prireditev povzpela v sam vrh prireditev na Primorskem in široko po Sloveniji. S tem je bil dosežen osnovni cilj in namen praznika. Sadež je postal zelo iskan, kar pomeni, da se je povečala tudi sama prodaja kakija, prireditev pa je postavila skromen, a turistično bogat kraj Strunjan med turistično zanimive kraje Obale," pa je povedala Giassijeva.

Nekaj utrinkov s 13. praznika kakijev si lahko ogledate spodaj.