Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Sezona počitnic je pred vrati, tako smo se posvetili počitniškim vozilom, najprej avtodomom. Poklepetali smo s servisnim svetovalcem o tem, katere okvare pogosto povzročijo avtodomarji začetniki. Sklopke namreč še zdaleč niso edina težava. Na primeru dacie jogger, opremljene s posteljo in šotorom, smo preverili, kje v Sloveniji smemo prespati v avtu izven kampa oziroma kje smemo kampirati. Postelje pa smo lahko deležni tudi v priljubljenem terencu dacia duster; preizkusili smo predstavnika nove generacije, ki ga uporabljajo tudi gorski reševalci.
Svojčas so ljudje poleti hodili v hribe, pozimi na morje. Tako se je začel tudi turizem na Hrvaškem. Obiskali bomo kraje, ki so svojčas bili rezervirani za aristokracijo, danes pa so primeri, kako ponuditi destinacijo za najzahtevnejše in prestižne goste. Opatija, Krk, Rab, Split in Dubrovnik so razvili zanimive turistične produkte, ki so lahko zanimivi primeri tudi za nadgradnjo domačega turizma.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V hiši iz leta 1950 se je po preselitvi lastnice v spodnje nadstropje sprostila mansarda, v kateri je potencial za udobno bivanje videl sin z družino. A prostor je bil potreben temeljite prenove, s katero pa niso želeli povsem pomesti duha preteklosti. Prav nasprotno, spretno so prepletli stare elemente s sodobnim pohištvom in nastalo je čudovito podstrešno stanovanje s pogledom na Mengeško polje in še dlje. Stanovanje, v katerem je lastnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Tako, kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi arhitektka svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 veliko stanovanje tako nepraktično, da so vanje komajda umestili posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena. Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?
Iz gozda pri Kirchseeonu na Zgornjem Bavarskem se ob zimskem solsticiju prikažejo divje pehte. Pet koncev tedna hodijo po vaseh, bobnajo, vriskajo in plešejo, prebujajo zmrznjene zemeljske duhove in opominjajo ljudi, da bo zime kmalu konec in se bo narava spet postavila na noge. Pod težkimi maskami se skrivajo mladi iz Kirchseeona, ki se rajanja peht veselijo vse leto. Nicole in Robert Zeisig sta se kot otroka pred pehtami skrivala, zdaj pa sta navdušena udeleženca rajanja. Njun šestletni sin Lucas doma pridno pomaga babici Evi panirati zrezke za 60 peht. Evijin sin Robert zna speči svinjsko pečenko, potrebuje pa mamino pomoč pri pripravi kruhovih cmokov. Tudi brez juhe z zdrobovimi cmočki na Zgornjem Bavarskem ne gre.
V tokratni oddaji preizkusimo novo generacijo Volkswagnovega passata, avta z več kot 50-letno zgodovino in primerjamo kultiviranost treh na pogled enakih, a tehnično zelo različnih peugeotov 208, potem pa v delavnici spoznamo delovanje blagega hibrida. Oddajo zaokroži električni volvo EX99, serijsko opremljen z lidarjem, napravo, s katero avto bistveno hitreje in natančno zazna stoječe in premikajoče predmete, hkrati pa omogoča tudi samodejno vožnjo.
Flores zaseda posebno mesto med indonezijskimi otoki. Je eden redkih, ki nosi portugalsko ime, v večinoma muslimanski državi je skoraj povsem katoliški in ustvaril je idealne pogoje za razvoj rastafarijanstva kot na Jamajki. Obiskali bomo lokalno raggae skupnost, se podali globoko v pragozd med lokalna plemena in si privoščili skok na Komodo, kjer živijo največji kuščarji na svetu.
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Nemška dežela Mecklenburg je redko poseljena kmetijska dežela z neokrnjeno naravo in številnimi zapuščenimi graščinami. Iz mesta na podeželje se je preselila tudi mlada družina von Waldthausen, ki zdaj obnavlja staro graščino. Friedrich von Waldthausen je arhitekt, ki namesto rušenja stare stavbe in ponovne gradnje pripisuje velik pomen obnovi izvirne zgradbe. Na posestvu imajo tudi star sadovnjak, večino jabolk predelajo v sok. Jabolka in drugo sadje so glavna sestavina mecklenburške kuhinje, tudi za nadev mesnih jedi. Najbolj znana specialiteta pa so mecklenburška pečena svinjska rebra.
Tokrat smo v Avtomobilnosti vozili novo generacijo škode superb, ki lahko večji del poti opravi z zgolj dvema motornima valjema. Po zaslugi malega elektromotor-čka, dodanega klasičnemu bencinskemu motorju. Preizkusili smo tudi hibridno toyoto, ki lahko vse dnevne vožnje opravi kar v celoti, izključno na elektriko. Ampak, ko potrebujemo družinski avto za vse možne potrebe, je dizel še vedno najboljša izbira. To je dokazal najnovejši renault kangoo.
Mesto, ki je v svoji zgodovini spreminjalo obraze in imena in bilo pomembno križišče med Evropo in Azijo, danes po krivem izginja s turističnega zemljevida zaradi strahu pred terorističnimi napadi. Mesto na dveh kontinentih bomo obiskali med časom ramazana, muslimanskega svetega meseca, ko pridejo razlike med posameznimi četrtmi še prav posebej do izraza. Na Velikem bazarju bomo srečali tv ekipo, ki snema najdaljši dokumentarni film na svetu, se povzpeli na strehe, kjer se je svojčas podil James Bond in z navijači Bešiktaša slavili zmago v turški nogometni ligi.
Zahodno od Antalye v Turčiji se od obalnih letovišč do visokih gorovij Taurusa razteza pokrajina Likija. Hribovja so posejana z izviri, antičnimi ruševinami in gorskimi vasicami, ki pa se žal spopadajo z odseljevanjem mladih. Na pobočjih okoli vasi Gökbük domačini pridelujejo granatna jabolka, iz katerih izdelujejo sok, kis in raznovrstne sladice. Iz starih časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov, pa se je ohranila tudi priprava juhe v prahu za ozimnico.
Ciper je otok z bogato kulturo, zgodovino in številnimi naravnimi lepotami. Spoznali bomo, kako je delitev otoka vplivala na usodo ljudi in celo živali, kakšna priložnost je sončna energija za državo, ki jo je močno prizadela zadnja gospodarska kriza in kako država, ki slovi predvsem po lepih plažah in čistemu morju, vzgaja tudi nove smučarske šampione.
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.
Neveljaven email naslov