Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 26. feb. 2022

TV Slovenija 2 • Sob, 26. feb.

Zaslužni profesor Pravne fakultete ljubljanske univerze dr. Ljubo Bavcon se je rodil v Ljubljani leta 1924 v narodno zavedni, napredni, levičarski meščanski uradniški družini. Po italijanski okupaciji se je že leta 1941 kot najstnik vključil v ilegalno dejavnost Osvobodilne fronte in deloval vse dokler ga niso v eni od racij fašistične oblasti prijele ter ga na procesu obsodile na osem let zapora. Vlak, ki je vozil obsojence v italijanske zapore, so pri Verdu napadli partizani in ujetnike izpustili. Ljubo Bavcon se je priključil partizanom, po razbitju njegove enote v Roški ofenzivi pa se je spet vrnil k ilegalnemu delu v Ljubljani. Po izdaji mreže ilegalcev je bil znova aretiran in zaprt. Kar triintrideset mesecev je Ljubo Bavcon preživel v italijanskih in pozneje nemških zaporih v Trstu, Benetkah in Kopru ter v kraju Bernau ob Kimskem jezeru. Po vojni se je vključil v družbeno politično delo, deloval pri Slovenskem poročevalcu in pozneje pri Naših razgledih, potem pa doštudiral in doktoriral pravo ter se zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti, kjer je do upokojitve tudi predaval. Njegov prispevek na področju kazenskega prava je izjemno velik, še posebej pa so v slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in evropskem prostoru pomembne njegove zasluge pri uveljavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Po olimpijskih igrah v Pekingu se alpsko smučanje vrača v ustaljene tirnice svetovnega pokala. Koledar je zaradi epidemije še vedno nekoliko prirejen. Tako bomo ta konec tedna v Garmisch-Partenkirchnu videli dva slaloma. Ker je konkurenca v slalomu najbolj izenačena, bosta tekmi na strmini Gudiberg morda odločilno vplivali na razplet boja za mali kristalni globus.

Po olimpijskih igrah ni oddiha za alpske smučarke, takoj sta na sporedu dve smukaški tekmi v Crans Montani. Olimpijski smuk je bil zelo zanimiv, dobila ga je Corinne Suter. Zdaj gre še za veliki mali globus v tej disciplini. Že ta konec tedna si ga lahko zagotovi Sofia Goggia.

Po olimpijskih igrah v Pekingu se alpsko smučanje vrača v ustaljene tirnice svetovnega pokala. Koledar je zaradi epidemije še vedno nekoliko prirejen. Tako bomo ta konec tedna v Garmisch-Partenkirchnu videli dva slaloma. Ker je konkurenca v slalomu najbolj izenačena, bosta tekmi na strmini Gudiberg morda odločilno vplivali na razplet boja za mali kristalni globus.

V Hinzenbachu bomo znova spremljali olimpijsko prvakinjo iz Pekinga Uršo Bogataj in bronasto Niko Križnar. Križnarjeva je lani na tem prizorišču prvikrat zmagala v svetovnem pokalu. Med najboljše se vrača vodilna tekmovalka sezone, Avstrijka Marita Kramer. Zaradi okužbe s koronavirusom je morala izpustiti olimpijske igre. Zaradi enakega razloga v Hinzenbachu ni srebrne s posamične tekme v Pekingu, Nemke Althausove.

Smučarski tekači in tekačice ne poznajo besede počitek. Prvi vikend po koncu olimpijskih iger bodo že nastopali na tekmah svetovnega pokala. Preselili so se na tradicionalno prizorišče, Lahti na Finskem. Sobota je rezervirana za sprint. Z zanimanjem bomo spremljali, kako bo tekmovala Anamarija Lampič, ki je bila v Pekingu 12.

V Lahtiju bomo spremljali četrto ekipno tekmo skakalcev v tej sezoni svetovnega pokala. Na zadnji v Zakopanah se je zmage veselila slovenska četverica. Peter in Cene Prevc ter Timi Zajc in Lovro Kos so na olimpijskih igrah osvojili srebrno medaljo in bodo znova v boju za stopničke.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življensko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenjska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.

Razburljiva in kompleksna britanska serija je polna nepričakovanih preobratov in storilcev, za katere se najmanj pričakuje, da kršijo zakon.

V tokratni zgodbi policijska protikorupcijska enota AC-12 dobi namig o detektivki Joanne Davidson, ki vodi preiskavo smrti preiskovalne novinarke Gail Vella. Domneva se, da je namerno preusmerila oborožen konvoj in aretirala napačnega osumljenca Terryja Boyla. Ko AC-12 začne raziskovati, je hitro jasno, da se spopadajo z najskrivnostnejšim nasprotnikom doslej in da je enota ogrožena od znotraj. Bodo končno odkrili, kdo je četrti človek in ali je Davidsonova sledila njegovim ukazom, ali pa jim bo zmanjkalo časa?

1. del:
Jo Davidson vodi preiskavo umora novinarke Gail Vella že skoraj eno leto, a odkrili niso veliko. Ekipa dobi obvestilo o morebitnem osumljencu in gre z oboroženo policijo k njemu, da bi ga aretirala. Na poti Jo opazi oborožen rop in skleni posredovati. AC-12 zaradi tega uvede preiskavo.
Farida Jatri, članica ekipe, pokliče AC-12, da bi prijavila svoje sume, zaslišanje Terryja Boyla pa ne obrodi sadov.


LINE OF DUTY (VI.) / Velika Britanija / 2020
scenarij: Jed Mercurio
režija: Daniel Nettheim, Gareth Bryn, Jennie Damell
v glavnih vlogah: Kelly Macdonald, Martin Compston, Vicky, Adrian Dunbar, Anna Maxwell Martin, Ace Bhatti, Owen Teale, Elizabeth Rider, Nigel Boyle, Christina Chong, Perry Fitzpatrick

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Rusija je začela največje vojaško posredovanje v Evropi po drugi svetovni vojni. Najhujši strahovi zadnjih mesecev so se uresničili. Gost oddaje Intervju je ob tej priložnosti nekdanji diplomat, nekdanji vojak, danes pa publicist Mirko Cigler. V diplomaciji se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU. Nazadnje je služboval kot veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU-ja. Je tudi avtor knjige Sedem let na prepihu, v kateri je analiziral geopolitične zadeve zadnjih sedmih let. Z Mirkom Ciglerjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

Komična drama. Sedemintridesetletna Dorien ima cvetočo veterinarsko prakso, dva ljubka otroka in uspešnega moža. Vse se zdi »fajn« na zunaj, vendar ni tako. Kot da ima Dorien v sebi črno luknjo, kamor vleče njeno življenje … Od kdaj natančno se tako počuti, Dorien ne ve, vendar dobro ve, da so zadeve nekje na poti krenile narobe … Slabim novicam sledijo še slabše: zakonske težave njenih staršev, njena dolgotrajna zveza, ki je pod neprestanimi preizkušnjami, veterinarska praksa, ki se zaplete zaradi »konjskega pacienta« in še bi lahko naštevali …
Previdna in nekoliko zmedena Dorien je vseskozi simpatičen lik v tej filmski pripovedi, kjer se priložnosti porajajo iz življenjskih nezgod.

THE BEST OF DORIEN B / BELGIJA / 2019
Režija: Anke Blondé / Scenarij: Anke Blondé, Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Kim Snauwaert, Dirk van Dijck, Katelijne Verbeke, Jelle De Beule, Peter De Graef, Robrecht Vanden Thoren, Wine Dierickx …

Iztok Mlakar je pri Založbi ZKP RTV Slovenija pred 30 leti izdal prvenec, legendarno kaseto Štorije in baldorije in poslej tudi ostale avtorske albume. Ob 50. obletnici ZKP RTV Slovenija je legendarni Mlakarjev album izšel z restavriranimi posnetki in arhivsko dokumentacijo na vinilni plošči z oštevilčeno naklado. Izdajo vinilke Štorije in baldorije ob dvojnem jubileju so založba, Ježkov nagrajenec Iztok Mlakar in Val 202 pospremili in s posebnim koncertom. Mlakar v pesmih poje o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana) in boju malega človeka za pravičnost, v besedilih pa prepoznamo tudi številne elemente socialistične družbene ureditve poznih osemdesetih let nekdanje Jugoslavije, ki so predstavljeni na humoren, a pronicljiv način. Večina pesmi je zapeta v primorskem, natančneje goriškem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem (“Pubi, usidma se”, “Var’se, čeča”, “Očenaš”, “Ajnglc”). Narečna besedila dajejo njegovim pesmim poseben čar, kljub narečju pa se v Iztokovih pesmih zrcali splošen slovenski narodni značaj.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov