Z odprtjem muzeja so se slovenskim planincem 7. avgusta leta 2010 uresničile stoletne sanje. "Upam si trditi, da je to eden najpomembnejših slovenskih muzejev. To pa zato, ker je zelo povezan z bujenjem naroda in domoljubjem," pravi Matjaž Podlipnik, predsednik turističnega društva Dovje-Mojstrana.

Vršilka dolžnosti direktorice Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič pa dodaja, da je muzej v prvem desetletju ne samo izpolnil, ampak celo presegel ustanovitvene cilje. "Da bo tukaj stičišče vseh planincev. Da bo prostor, kjer bodo vzgoja, izobraževanje, kultura in preučevanje gorništva, alpinizma in planinstva na enem mestu."

Vrednote alpinizma

"Muzej je na neki način popularizira planinstvo med širšo javnostjo, ne samo med člani planinske organizacije in tudi popularizira vrednote, ki so nam pomembne. Te vključujejo ohranjanje kulturne in naravne dediščine," pa dodaja tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Zaradi vsega povedanega je muzeju sinoči posebno priznanje izročil tudi predsednik Borut Pahor, ki pravi, da je muzej simbol naše ljubezni do gora, "ki je vrojena v slovensko srce. Ne pozabimo, Triglav je eden redkih simbolov, ki ne razdvaja, in to veliko pove o naših vrednotah."

Sorodna novica Devet zlatih cepinov ali poklon alpinistom, ki Slovence vpisujejo v vrh svetovnega alpinizma

Slovenski planinski muzej že dolgo tudi ni več klasični muzej, v njem je polno interaktivnih in digitalnih doživetij, zaradi katerih je turistični magnet tega območja. To se kaže tudi v nenehni rasti števila obiskovalcev, ki je že preseglo pol milijona. Še vedno pa muzej nima statusa samostojnega nacionalnega muzeja in že nekaj časa je v njem premalo prostora za vse, kar bi imel pokazati, kar sta dva izziva za prihodnje desetletje.