Katice so namreč med dvanajstimi sodelujočimi izvajalci na letošnjem Slovenskem tednu glasbe (STG), ki še lahko upajo na nastope na tujih festivalskih odrih. "Prijava se je zgodila spontano in naključno, kakor večina naših projektov in sodelovanj. Najmlajša članica je odkrila natečaj, pripravile smo prijavo in jo oddale," je za MMC pojasnila Tanja Drasler.

Mednarodna komisija jih je izbrala med 111 prijavljenimi in jim tako povečala možnosti, da v letošnjem letu nastopijo vsaj na enem izmed partnerskih festivalov STG-ja, med katerimi so srbski Exit, madžarski Sziget, hrvaški Terraneo, makedonski Taxirat ter avstrijska Waves Vienna in Springfestival.

"Vsi so mikavni, vsi so posebni. Vsak festival ima svoje zakonitosti in posebnosti, me pa širok in raznolik program, ki ga lahko prilagajamo. Tudi Kateritem je zasnovan tako, da ga lahko prilagodimo in nadgradimo. Imamo dovolj kilometrine in občutka, da lahko pripravimo dobro glasbeno doživetje, kamor koli nas povabijo," je za MMC dodala Draslerjeva.

Spodaj si lahko preberete, kaj še je povedala pred njihovim nastopom v okviru STG-ja, 6. februarja v ljubljanskem Kinu Šiška.

Članice se spreminjajo, ampak Katice ostajajo. Kaj ohranja skupino? Kdo trenutno sestavlja Katice?
Katice so ene same. Prepoznaven zvok in kontinuirano delovanje označujeta skupino že 20 let. Ni pomembno, kdo poje, pomembno je, kako poje in kako se trenutno 12 glasov zlije v celoto. Skupino poganjajo nenehna želja po drugačnem, novi projekti in ideje, s katerimi začnemo utripati in intenzivno delovati. Po drugi strani pa nas povezujeta in zabavata tovarištvo in dolgoletno prijateljstvo. Zaradi manjšega osipa izpred nekaj let smo bile prisiljene v svoje vrste povabiti nekaj novih, mlajših članic, ki so dodale nekaj plina in dodatne energije. Privabile smo tudi novo umetniško vodjo, Petro Trobec - prekaljeno folklornico, vsestransko glasbenico in poznavalko tako ljudskega kot zborovskega petja. Petra ima neusahljiv vir energije. Ima to, kar smo nujno potrebovale, odločno voljo in cilj.

Kako te spremembe vplivajo na delovanje zbora?
Spremembe vplivajo na Katice vedno pozitivno in spodbudno. Dobro je, da se spomnimo začetkov, da obudimo program, ki ga že dolgo nismo izvajale, in zbudimo občutke ob programu, ki ga redno izvajamo.

Zbor velja za enega izmed prvih, ki je tradicionalne interpretacije ljudskih pesmi približal mlajši generaciji. Kaj pa je vas privabilo k njim?
Katice smo z ljudskim petjem zrasle v Akademski folklorni skupini France Marolt, ob spodbudi etnomuzikologa Julijana Strajnarja, ki je zasadil prvo seme. Z Magnificom pa smo prvič začutile, da obstaja še nekaj več, da s sodobno interpretacijo in nekaj poguma lahko naredimo presežek in ob tem uživamo ter navdušimo tudi mlade. Po Magnificu poti nazaj ni bilo več.

Lani ste poskrbele za malce drugačen zvok, na albumu Kateritem ste se predstavile z mešanico, ki je do takrat nismo bili vajeni pri vas - prevladovali so vokal in tolkala. Zakaj ste se odločile za ta pristop?
Katice se najbolje počutimo, če lahko sodelujemo z glasbeniki. V Kateritmu sta združena moška in ženska energija, vokal in ritem. Album je 'homage' dolgoletnemu prijateljstvu in skupnemu ustvarjanju z istrskim glasbenikom Darijem Marušičem. Istra je Katicam bila vedno blizu, vedno znova smo se vračale k Marušičevim priredbam. Aldo Ivančič kot producent in tolkalist Jaka Berger pa sta nas dokončno usmerila in dodala končno sliko zadnjega albuma.

Koliko zborovsko petje dopušča prostora za inovativnost?
Zborovsko petje dopušča toliko svobode in inovativnosti, kolikor si ju posamezna zasedba ali vodja zasedbe želi vzeti. Carmina Slovenica ali na drugi strani Perpetum Jazzile dokazujejo, da je vse mogoče. Katice se nikoli nismo želele izpostavljati kot zbor, ker to nismo, saj naš slog petja ne ustreza zborovskim zahtevam, predvsem pa ne teži k tovrstni popolnosti in usklajenosti. Tako kot nikoli nismo želele, da nas označujejo kot tako imenovane ljudske pevke, saj tudi to nismo. Katice smo pevke, ki pojo tako, kot to čutimo in zmoremo, naravno in preprosto. Vse, kar počnemo ob tem, pa je le naša želja po drugačnosti in odkrivanju naših lastnih meja.