Dunlop se je rodil 5. februarja 1840 v Dreghornu na Škotskem. Zaslovel je z idejo o gumijasti zračnici, ki se je rodila povsem po naključju. Škot je namreč sinu podaril tricikel s polnimi kolesi, vendar se je ta nenehno pritoževal, ker ga je na triciklu premetavalo, poleg tega pa je bila igrača tudi izjemno neudobna.

Dunlop je skušal to pomankljivost odpraviti in 31. oktobra 1888 je patentiral gumijasto zračnico, ki je bila sposobna blažiti tresljaje na večini podlag. Iznajdba je izkoriščala elastičnost zraka v zračnem žepu, na kolesa tricikla pa je bila pritrjena z usnjenimi trakovi. Večje zanimanje za izum se je pokazalo, ko je leta 1889 na kolesarskem tekmovanju z veliko prednostjo zmagala skupina z Dunlopovimi zračnicami. I

Izum je pripomogel k uveljavitvi kolesa kot enega najbolj priljubljenih prevoznih sredstev ter tudi k hitrejšemu razvoju avtomobilizma.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 4004 pr. n. št. je bilo glede na Ussher-Lightfootov koledar ustvarjeno vesolje.

Leta 42 pr. n. št. je po porazu rimske vojske pri Philippi eden glavnih zarotnikov pri usmrtitvi Julija Cezarja Marcus Junius Brutus naredil samomor.

Leta 425 je bil za rimskega vladarja izbran Valentinian III. Takrat je bil star šest let.

Leta 930 je umrl japonski vladar Daigo.

Leta 1086 je v bitki pri Az Zalakah vojska Jusufa ibn Tašfina premagala armado kastiljskega kralja Alfonsa VI.

Leta 1492 je Kočevje prejelo patent za trgovino z lastnimi izdelki.

Leta 1739 je britanski premier Robert Walpole napovedal vojno Španiji.

Leta 1752 se je rodil italijanski kuhar in slaščičar Nicola Appert.

Leta 1812 je francoski general Claude Francois de Malet razglasil, da je cesar Napoleon Bonaparte umrl v Rusiji in da je on zdaj vladar Pariza. Zaradi izdaje so de Maleta 29. oktobra 1812 ubili.

Leta 1905 se je rodil švicarski fizik Felix Bloch, ki je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1910 je umrl tajski kralj Čulalongkorn.

Leta 1914 je Turčija napadla Rusijo.

Leta 1915 se je na protestu v New Yorku zbralo med 25 in 33 tisoč sufražetk, ki so zahtevale pravico do volitev.

Leta 1917 je bila v Sankt Peterburgu zgodovinska seja CKP-ja, na kateri so sprejeli Leninov sklep o oboroženi vstaji.

Leta 1917 so se ameriške čete pri kraju Luneville v Franciji vključile v prvo svetovno vojno.

Leta 1929 so se po nenehnem padanju vrednosti delnic od septembra na newyorški borzi začeli prvi znaki panike.

Leta 1931 je goriški škof Frančišek Borgia Sedej odstopil.

Leta 1934 so kitajski komunisti začeli t. i. dolgi pohod.

Leta 1939 je Hitler zaustavil nemški von Braunov raketni program.

Leta 1940 se je Adolf Hitler srečal s Franciscom Francom.

Leta 1942 se je v severni Afriki začela ofenziva britanske osme armade pod poveljstvom admirala Montgomeryja, ki je nemške in italijanske čete odvrnila od vdora v Egipt.

Leta 1944 je sovjetska vojska prestopila meje Madžarske in napovedala skorajšnji konec vojne.

Leta 1944 je umrl angleški fizik Charles Glover Barkla, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1946 se je pred ameriškim vojaških sodiščem začelo sojenje triindvajsetim nekdanjim esesovskim zdravnikom.

Leta 1956 se je z demonstracijami v Budimpešti začel splošen ljudski upor proti sovjetskemu modelu socializma na Madžarskem.

Leta 1973 se je ameriški predsednik Richard M. Nixon strinjal, da bo kongresu dostavil avdiokasete, ki jih je ta s sodnim pozivom zahteval od njega. Posnetki, ki so ji zahtevali v kongresu, so bili posneti v Beli hiši, na njih pa so govorili o škandalu Watergate.

Leta 1976 je ameriški predsednik Jimmy Carter spregovoril za revijo Playboy. Med drugim je povedal tudi:” Na veliko žensk sem gledal s poželenjem. V svojem srcu sem bil velikokrat nezvest. Bog ve, da bom to še naprej počenjal, zato mi oprošča.”

Leta 1983 je bilo v samomorilskem napadu na ameriško vojašnico v Bejrutu ubitih 241 vojakov. Tega dne zjutraj so samomorilci napadli tudi francosko vojašnico, v napadu pa je bilo ubitih 58 vojakov.

Leta 1989 je po 33 letih delovanja pod sovjetsko oblastjo Madžarska postala neodvisna republika.

Leta 1990 je umrl francoski filozof Louis Althusser.

Leta 1992 je japonski cesar Akihito postal prvi japonski vladar, ki je stal na kitajskih tleh.

Leta 1996 se je na sodišču v Santa Monici začelo sojenje nekdanjemu igralcu ameriškega nogometa O. J. Simpsonu.

Leta 2001 se je začela Ira razoroževati, potem ko je ameriški predsednik Bill Clinton predlagal mirovne pogovore.

Leta 2002 so čečenski teroristi ugrabili več kot 700 talcev v moskovskem gledališču Dubrovka.

Leta 2004 je brazilska vesoljska družba Operation Cajuana v vesolje izstrelila svojo prvo raketo VSB-30, in to le 14 mesecev po tem, ko se je ob poskusu izstrelitve zgodila huda nesreča.

Leta 2004 je močan potres stresel prefekturo Nigata na severu Japonske. V potresu, ki so mu sledili močni popotresni sunki, je umrlo 35 ljudi, 2.200 ljudi je bilo ranjenih, brez doma pa je ostalo 85.000 ljudi. Glavno in največje mesto prefekture Nigata je istoimensko mesto. Ker leži ob obali na severozahodu države, tradiconalno velja za pristaniško mesto.