Šlo je za serijo portretov bejzbolske ekipe New York Yankees, ki jih je na svoj pametni telefon posnel športni fotograf Nick Laham in jih obdelal zgolj z aplikacijo Instagram. Brez Photoshopa ali kake druge sofisticirane programske opreme. Samo Instagram. Klik za efekt.
Aplikacija, ki jo uporablja na milijone ljudi, ki se na fotografijo prav nič ne spoznajo, a jih je Instagram navdušil, saj z njegovo pomočjo še njihove fotografije izpadejo "kul".
Gre za fotonatečaj Mestnega muzeja, pri katerem so iskali najboljše fotografije Ljubljane, posnete na mobili telefon in obdelane z aplikacijami, kot je instagram. "Ljubljana je na posnetkih s socialnih omrežij lahko pravljična ali resnična, nenavadna ali običajna, intimna ali družabna. Posnetki, ki po navadi za trenutek zaživijo le na spletu, potem pa jih na spletnih časovnicah kaj hitro zamenjajo novi, se bodo tokrat znašli na muzejski razstavi," so zapisali.
New York Times se je vpisal v zgodovino, ko je 31. marca na naslovnici objavil Lahamovo fotografijo igralca bejzbola Alexa Rodrigueza. Fotografska agencija Getty pa je celo zakupila licenco za Lahamove instagrame in s tem sporočila, da sta tako iPhone kot Instagram povsem primerni in kredibilni fotografski orodji.
Kot piše Business Insider, je to za tradicionalno fotografijo problem. "Včasih si moral biti vešč dela v temnici, da so tvoje fotografije izpadle odlično. Potem ko smo prešli v digitalno dobo, si se moral vsaj znajti s Photoshopom. Zdaj pa Instagram poskrbi za vse in je videti celo tako odlično, da lahko slike uporabiš za naslovnico," so zapisali. Kot kaže, obrtništvo in znanje počasi izginjata.
Andrew Beaujon s spletne strani Poynter se ne strinja. "Laham je izurjen športni portretist, ki je imel dostop do vadbenega centra ekipe New York Yankees," je zapisal v članku z naslovom "Morda ne konec fotografije".
Nagrada za iPhone fotografijo
To sicer ni prvič, da je New York Times na svoji naslovnici objavil fotografijo, posneto z iPhonom. Že novembra 2010 so objavili fotografijo vojaka v Afganistanu, ki jo je posnel fotograf New York Timesa Damon Winter in jo obdelal z aplikacijo Hipstamatic. Winter je bil za to svojo serijo vojnih fotografij celo nagrajen - na natečaju PoYi je osvojil tretje mesto.
"Kar smo vedeli o fotonovinarstvu v svoji najčistejši formi, je mrtvo in PoYi ga je ubil," je takrat zapisal fotograf Chip Litherland na svojem blogu. "No, niso ga ravno ubili, kot so še enkrat več zaštihali njegovo razpadajoče truplo."
Matt Buchanan z Gizmoda pa: "Razumem, kako lahko fotograf - oseba, ki je bila tam, ki je beležila trenutek v času - povsem razumno trdi, da njegova slika s Hipstamaticom točneje upodablja občutek, kako je bilo biti tam. Winter je res morda prvi fotoreporter, ki je dobil nagrado z uporabo trendovske aplikacije za dokumentiranje dogodka, a ne bo zadnji."
"Stojim za svojimi fotografijami"
Ob vseh polemikah se je nazadnje februarja 2011 oglasil tudi Winter sam in je v svojem blogu na NY Timesu obširno razložil svoje videnje stvari. "Nisem se vpletal v spletne debate o uporabi mobilnih telefonov in aplikacij v fotonovinarstvu, predvsem zato, ker nisem hotel izpasti kot zagovornik njihove rabe in promotor katerega koli izdelka ali tehnike - ker to absolutno nisem. Moj namen nikdar ni bil, da bi na te fotografije gledali zgolj v kotekstu orodja, s katerim so bile posnete," je zapisal.
"Kljub zgoraj povedanemu pa bom vedno stal za temi fotografijami in svojo odločitvijo, da je bilo to pravo orodje za ubeseditev te zgodbe."
Winter pa je v svojem blogu naslovil še eno sporno točko: obdelava fotografij. Dolgo je namreč veljalo, da reporterske fotografije nikakor ne smejo biti obdelane ali popravljene, saj se s tem izkrivi pravo podobo in izniči sam namen fotonovinarstva. Časi so se spremenili in danes so skorajda vse nagrajene fotografije, ki visijo na razstavah World Press Photo, tako ali drugače obdelane. Če ne drugega, fotografi radi uporabljajo filtre in prednastavitve, ki dajo fotografijam tisto tako moderno rjavkasto patino.
"Nekateri smatrajo uporabo mobilnih kamer za prevaro ali kot način za estetizacijo novičarskih fotografij. To so upravičeni argumenti, a nimajo nič skupnega z vsebino fotografij. Naivni smo, če mislimo, da estetika ne igra pomembne vloge pri tem, kako fotoreporterji pripovedujemo zgodbo. Nismo fotokopirci na dveh nogah. Mi smo pripovedovalci zgodb," je zapisal.
Orkan Sandy razmahnil mobilne fotografije
Za velik razmah mobilne fotografije in Instagrama je "zaslužen" tudi orkan Sandy, ki je oktobra zadel obalo vzhodnih ZDA. Revija Time je takrat poslala na teren pet novinarjev, ki so spremljali nevihto prek svojih iPhonov, pri tem pa posneli nekaj res dramatičnih fotografij. Ena izmed njih, slika bučečih valov, ki jo je posnel Benjamin Lowy, je pristala celo na naslovnici.
"Preprosto se nam je zdelo, da bo to najhitrejši in najneposrednejši način za pokrivanje orkana. Nismo razmišljali, oh, to je zdaj trend, dajmo uporabiti Instagram. Šlo je samo zato, kako hitro lahko dostavimo fotografije našim bralcem," je svojo odločitev obrazložila urednica fotografije pri reviji Time Kira Pollack.
Ali, z besedami Damona Winterja: "Nobena izmed teh tehnik ne temelji na konceptu vizualne točnosti, se jih pa da učinkovito uporabiti za pripovedovanje zgodbe, sporočanja idej in razsvetljevanja, kar je tisto pravo srce našega dela."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje