Zakaj bolnišnica še ni izplavala iz rdečih številk?
"Bolnišnica je v letu 2018 poslovala s primanjkljajem 997 tisoč evrov. Pri višini 54 milijonov evrov našega skupnega prihodka to predstavlja 1,8 odstotka. Vendar je bila ta izguba nižja od načrtovane, saj smo planirali 1,2 milijona evrov primanjkljaja. Kljub temu pa je bilo leto 2018 uspešnejše kot leto 2017. Večino zastavljenih ciljev smo uresničili ali jih presegli. Na primanjkljaj v lanskem letu je ključno vplivalo povečanje stroškov dela, na katerega nismo imeli vpliva. Sistemske spremembe, ki so posledica dogovora med sindikati in vlado, so prinesle višje stroške dela za zdravnike, medicinske sestre in negovalno osebje. K temu je treba prišteti tudi odpravo plačnih anomalij tako imenovane plačne skupine J. Skupni stroški dela so se nam lani povečali za 1,8 milijona evrov v primerjavi z letom 2017. Drži, da se v bolnišnici s sanacijo ukvarjamo že desetletje. V teh letih smo z drugačnimi sistemskimi prijemi in organizacijo veliko prihranili. Načrte sanacijskega programa smo celo presegli za 11 odstotkov, s čimer smo zelo zadovoljni. Zagotovo nas čaka precej dela še v letu 2019. Stroške v zadnjem desetletju načrtujemo zelo sistemsko in uspešno. Moram poudariti: ne na račun bolnikov! Pač pa samo z uspešnimi pogajanji, pravilnimi razpisnimi pogoji, pri javnih naročilih nam uspeva zniževati cene, ali jih pa vsaj ohraniti na ravni preteklih let. Kar se pa tiče cen zdravstvenih storitev, je pa tako: cene, ki so bile z leta 2017 na 2018 za pet odstotkov višje, niso zadostile vsem kriterijem dviga stroškov dela. Če te cene zdravstvenih storitev primerjamo z ravnijo cen iz leta 2009, so te še vedno za 15 odstotkov nižje. Torej, če upoštevamo inflacijo v zadnjih desetih letih, poslujemo z realnimi cenami, ki so za petino nižje od cen iz leta 2009. To je pa pač realna slika našega zdravstva." je povedal pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota za poslovne zadeve, Marjan Maček.

Ob finančni stiski tudi kadrovske težave
Murskosoboška bolnišnica je eden največjih zaposlovalcev v regiji. Lani so imeli 1.083 zaposlenih, kar je največ v zadnjih petih letih. Konec lanskega leta je bilo 95 zdravnikov specialistov. Če bi želeli zadostiti predpisanim normativom, bi jih morali imeti vsaj 30 več. Tako pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar in dodaja: "Nenehno se trudimo iskati strokovnjake, ki bi se vključili v naše delo. Objavljamo razpise, pogovarjamo se s sodelavci, ki bi nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč in zagotoviti oskrbo, ki jo bolniki potrebujejo. Na nekaterih področjih nam to uspeva, na drugih manj. V Sloveniji splošno primanjkuje zdravnikov. Vrzeli krpamo s pomočjo zunanjih sodelavcev in plačilom za delo prek polnega delovnega časa. Trenutno imamo objavljenih tudi nekaj javnih razpisov za zaposlitev novih zdravnikov. Predvsem radiologija, ginekologija in pediatrija so najbolj izpostavljena področja, za katera intenzivno iščemo dodatne okrepitve. Trenutno imamo tudi 14 štipendistov. Na ta način želimo mladim olajšati študij, predvsem pa si zagotoviti nove sodelavce. Večina štipendistov se nato vrne v regijo, toda nekatere med njimi družinske zadeve včasih odpeljejo drugam. Zagotovo pa so kadrovske štipendije neki mehanizem za upanje, da se mladi izobraženi kadri vendarle vrnejo k nam. V naslednjih šestih letih se bo v naš delovni proces vključilo okoli 50 specializantov. Predvsem pa si želimo, da bi do leta 2025 res lahko imeli zaposlenih okoli 150 specialistov, kot načrtujemo."

Letos nove preiskave in posegi?
Strokovni direktor napoveduje, da bodo v regijski bolnišnici letos začeli izvajati nekatere preiskave in posege, zaradi katerih so morali Pomurci do zdaj odhajati v druge regije.
"Predvsem na področju koronarografij smo naredili ta korak in tako v naslednjih dneh pričakujemo prvo izvedbo koronarografij v naši bolnišnici. Imamo strokovnjake in vso potrebno opremo, da bomo temu lahko tudi kos. So pa tudi prizadevanja na drugih področjih ves čas zelo aktivna. Tako na področju radiološke diagnostike kljub kadrovskemu primanjkljaju predvidevamo širitev obsega posegov in preiskav, ki jih že zagotavljamo. Predvsem si želimo razširiti obseg na področju magnetne diagnostike, na primer magnetnih preiskav abdomna, CT in ultrazvočne diagnostike, tudi diagnostike na področju vaskularnih obolenj," je še povedal strokovni direktor bolnišnice Grabar.

Kljub primanjkljaju tudi letos naložbe
"Letno povprečno namenimo poldrugi milijon za posodobitev medicinske opreme. Zelo smo ponosni na nov laboratorij v bolnišnici, ki je eden najsodobnejših v državi. Preuredili smo tudi prostore nekdanje porodnišnice, kjer je po novem oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo s 16 posteljami," je povedal Marjan Maček. Letos načrtujejo prenovo kletnih prostorov internega oddelka, ki bodo namenjeni interni kardiologiji. Povečali bodo tudi prostor za patološki oddelek, saj bi radi opravili čim več histoloških preiskav v bolnišnici in tako prihranili stroške, ki jih zdaj plačujejo zunanjim izvajalcem.