Raziskovalci so proučili 14.452 žensk, ki so imele v preteklosti primer mrtvorojenosti, v Zahodni Avstraliji, na Finskem in Norveškem v zadnjih 37 letih. Pri ponovni nosečnosti se je mrtvorojenost ponovila zgolj v dveh odstotkih, v 18 odstotkih primerov so se dojenčki rodili prezgodaj, v 9 odstotkih primerov pa so bili premajhni za svojo starost. V 71 odstotkih primerov pa ni bilo prav nobenih negativnih posebnosti, je poročal spletni BBC.

Študija, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, tako ugotavlja, da zanositev v manj kot letu po rojstvu mrtvega otroka prav nič ne poveča možnosti, da bo prišlo do nove mrtvorojenosti ali pa da bo dojenček rojen prezgodaj. V vzorcu je bilo 9.109 ali 63 odstotkov rojstev, pri katerih je do zanositve prišlo prej kot v enem letu po mrtvorojenem otroku.

Ugotovitve so zelo koristne za zdravnike, ki svetujejo nosečnicam po rojstvu mrtvega otroka, je dejala vodja raziskave Anette Regan z univerze Curtin v Avstraliji. "Ženske, ki nimajo dovolj časa, da si opomorejo po prvi nosečnosti, imajo lahko težave s prehranjenostjo oz. pomanjkanjem določenih hranil," je pojasnila in dodala, da je verjetnost za pomanjkanje hranil pri materi po mrtvorojenosti ali splavu nižja.

"Ne smemo se zanašati na šablonska pravila"

Rezultate raziskave je komentiral tudi Mark Klebanoff z raziskovalnega inštituta nacionalne otroške bolnišnice v ZDA, ki je opozoril, da je treba upoštevati tudi druge dejavnike. "Ne smemo se zanašati na hitra in šablonska pravila, klinična priporočila morajo upoštevati zdravstveno stanje ženske, njeno trenutno starost, njene želje glede razmika med rojstvi in velikosti družine ter njeno psihološko pripravljenost ponovno zanositi," je pojasnil.

Axel Heazell iz dobrodelne organizacije Tommy's stillbirth charity na manchestrskem univerzitetnem kolidžu za porodništvo in ginekologijo ženskam sporoča naj jih ne skrbi. "Ko so dobile vse potrebne informacije o tem, zakaj je njihov dojenček umrl, je odločitev, kdaj poskusiti znova, vezana na čas, ko bodo psihološko pripravljene," je dejal. V fiziološkem smislu pa razloga za čakanje več kot eno leto ni. "Stres lahko poslabša stvari, zato ima čakanje v tem primeru dober razlog," je sklenil.

O mrtvorojenosti govorimo kadar je dojenček rojen mrtev po polnih 24 tednih nosečnosti, če do smrti pride prej, pa zdravniki zaznamujejo splav oz. pozno izgubo ploda. Za nekatere primere mrtvorojenosti so krive komplikacije s posteljico, porodne napake, zdravje matere, za druge pa ne najdejo nobenega vzroka.