Registrirana poraba alkohola je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2014 znašala 10,9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. V istem letu smo imeli 804 primere smrti izključno zaradi alkohola, izgubljenih pa je bilo 4367 let potencialnega življenja zaradi prezgodnjih smrti oziroma v povprečju 10 let na vsako umrlo osebo, so še zapisali.

Bolnišničnih zdravljenj je bilo v tem letu 3545, pri čemer na inštitutu izpostavljajo, da je šlo v 184 primerih za mlajše od 19 let. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki v večji meri prizadenejo moške, pa bi lahko v celoti preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje alkohola ali abstinenca.

Za Slovenijo značilna lahka dostopnost
Strokovnjakinja z inštituta za javno zdravje Barbara Lovrečič je opozorila, da je za Slovenijo značilna izrazito lahka dostopnost alkohola. "Pri izrazito visoki porabi alkohola na prebivalca imamo družbeni odnos, ki je alkoholu kulturološko naklonjen in spodbuja pitje alkohola, do opijanja v javnosti pa je izrazito strpen," je pojasnila.

Med odraslimi prebivalci v starosti od 25 do 64 let vsaka deseta oseba čezmerno pije alkohol, pri čemer s starostjo verjetnost tveganega pitja narašča, je dodala psihiatrinja Mercedes Lovrečič. Polovico registrirane porabe alkohola v Sloveniji predstavlja pivo (49 odstotkov), sledi vino (43 odstotkov) in žgane pijače (8 odstotkov).

Na inštitutu za zdravje so prepričani, da je za zajezitev problematike in učinkovitejše spopadanje z njo potreben širše družbene soglasje. Svetovna zdravstvena organizacija po navedbah inštituta med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike uvršča davčne in cenovne ukrepe, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu, zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola ter svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih.