Samomor je eden izmed treh glavnih vzrokov smrti mladih do 25. leta v svetu. Moški so k samomorilnosti nagnjeni veliko bolj kot ženske. Foto: Thinkstock
Samomor je eden izmed treh glavnih vzrokov smrti mladih do 25. leta v svetu. Moški so k samomorilnosti nagnjeni veliko bolj kot ženske. Foto: Thinkstock

Raziskovalec in predavatelj na Univerzi Columbia iz New Yorka v ZDA Mann je imel v Kopru gostujoče predavanje, na katerem je predstavil izsledke raziskav genetskih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje in prikazal preplet teh z drugimi dejavniki. Glavni razlog za Mannov obisk Slovenije je tudi njegovo poznanstvo s pokojnim Andrejem Marušičem, ki je bil pobudnik ustanovitve Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

Pomembna je podpora prijateljev in družine
Mann je poudaril, da samomor ni normalen odziv na stres, pač pa se zgodi v primerih, ko je oseba s psihično boleznijo oz. nagnjenostjo k samomorilnemu vedenju soočena z nekim travmatičnim dogodkom, ki povzroči močno čustveno bolečino. Oseba tedaj izgubi upanje na pomoč ali izboljšanje svojega stanja.

Zato je pomembno vedeti, da je samomorilne misli in čustva mogoče zdraviti, seveda ob predpostavki, da je oseba s težavami pripravljena poiskati strokovno pomoč psihiatra ali psihologa. K taki rešitvi pa ga morajo spodbujati tudi prijatelji in družina, dodaja Mann.

Moški veliko pogosteje storijo samomor
Po ocenah statistike Svetovne zdravstvene organizacije si v svetu vsako leto poskuša vzeti življenje od 10 do 20 milijonov ljudi in približno ena desetina tudi umre. To je več kot skupno število umorjenih oziroma tistih, ki v enem letu umrejo v vojnah. Večina ljudi, ki so sami končali svoje življenje, se je za to odločila zaradi družinskih in osebnostnih kriz ali zaradi neprepoznane in nezdravljene depresije. Raziskave kažejo, da moški storijo samomor 3,5-krat pogosteje od žensk.

V Sloveniji opazne razlike med regijami
V Sloveniji so po podatkih Statističnega urada Slovenije samomori najpogostejša nasilna smrt. Glede na pogostost samomorilnosti v posameznih regijah je Slovenija dejansko Evropa v malem, saj so razlike v stopnji koeficienta samomorilnosti med regijami zelo velike - med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo več kot trikratne. Najbolj prizadete regije so Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska, saj so zanje značilne nadpovprečne vrednosti količnika samomorilnosti.