In to kljub dejstvu, da milijoni ljudi po svetu živijo z virusnim hepatitisom, za milijone pa obstaja tveganje, da se z virusom okužijo. Virusi hepatitisov sicer povzročajo akutna in kronična obolenja, odgovorni pa so za smrt okoli 1,4 milijona ljudi vsako leto. V Evropi zaradi te vrste okužb umre okoli 125.000 ljudi.

V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da kljub vse hujšim posledicam bolezni, ki jih povzroča virusni hepatitis, ta ostaja v večini primerov premalo obravnavana problematika. Veliko ljudi s kroničnim vnetnim hepatitisom B ali C namreč ne ve za okužbo in virus nevede prenaša na druge ljudi. Bolezen predstavlja tudi veliko breme za zdravstvene sisteme po svetu zaradi visokih stroškov zdravljenja raka jeter, odpovedi jeter zaradi ciroze ter presaditev jeter.

Zaradi vzrokov, povezanih z virusnim hepatitisom, najpogosteje zaradi ciroze in raka jeter, vsako leto umre približno milijon ljudi. Za hepatitisom A vsako leto zboli 1,4 milijona ljudi, s hepatitisom B živi 249 milijonov ljudi po svetu, kronično obliko hepatitisa C pa ima 150 milijonov ljudi.

V Sloveniji ima hepatitis C manj kot odstotek prebivalstva
Po ocenah Mojce Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je s hepatitisom B v Sloveniji okužen odstotek prebivalstva, s hepatitisom C pa manj kot odstotek. Tem bolnikom so na voljo vsa zdravila, ki so se v zadnjih letih razvijala, pa tudi ekipa zdravnikov, ki jim pomaga premagovati zahtevno zdravljenje.

Lani je bilo v Sloveniji vpeljana nova oblika zdravljenja bolnikov s hepatitisom C, ki za dodatnih 30 odstotkov izboljša uspešnost zdravljenja bolnikov, pri katerih je bilo to do zdaj najmanj uspešno, na infekcijski kliniki pa so tudi vpeljali prvo ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na okužbo s tem virusom.