V radijskem studiu sta voditelja Sandra Krišelj in Robert Škrjanc gostila (z leve): Uroša Lipuščka (DeSUS/Dobra država), Tjašo Zorc Rupnik (Nič od tega), Uršo Zgojznik (Vesna – zelena stranka) in Polono Frelih (Resni.ca). Foto: Prvi
V radijskem studiu sta voditelja Sandra Krišelj in Robert Škrjanc gostila (z leve): Uroša Lipuščka (DeSUS/Dobra država), Tjašo Zorc Rupnik (Nič od tega), Uršo Zgojznik (Vesna – zelena stranka) in Polono Frelih (Resni.ca). Foto: Prvi

Kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti? Kako naj ureja migracije, kako naj krmari v obrambni politiki in kam naj se umesti geostrateško? Bo zeleni prehod še na dnevnem redu prihodnje bruseljske administracije? O pogledih na ta in druga vprašanja, ki vplivajo na življenje vseh Evropejk in Evropejcev, so v predvolilnem soočenju Radia Slovenija razpravljali predstavniki zunajparlamentarnih strank, ki se bodo 9. junija na volitvah potegovale za preboj v Evropski parlament.

Stališča stranke Vesna je zastopala njena sopredsednica Urša Zgojznik, ki je na kandidatni listi uvrščena na drugo mesto za nosilcem Vladimirjem Prebiličem, stališča stranke Resni.ca pa prav tako na drugo mesto uvrščena Polona Frelih. Vrh kandidatne liste stranke Resni.ca sicer zavzema njen predsednik Zoran Stevanović.

Skupno listo strank DeSUS in Dobra država je predstavljal njen nosilec in nekdanji novinar Uroš Lipušček, stranko Nič od tega pa Tjaša Zorc Rupnik, ki je med kandidati te neparlamentarne stranke uvrščena na tretje mesto. Nosilka liste stranke Nič od tega je igralka in nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić.

Celotnemu soočenju lahko prisluhnete v spodnjem avdioposnetku, v nadaljevanju pa lahko preberete tudi povzetek nekaterih tematskih sklopov.

Evropske volitve - soočenje zunajparlamentarnih strank

Pozivi, da bo moral EU svoje interese postaviti pred ameriške

V prvem sklopu soočenja so predstavniki štirih strank govorili o varnosti, o zvezi Nato in o tem, kakšen vpliv na EU ima dogajanje v Palestini in v Ukrajini. "Obe vojni sta ogrožajoči za mir, ki smo ga v EU-ju zasnovali kot temelj in ga očitno nismo zasnovali dovolj dobro, da se nam v neposredni bližini dogajajo vojne. Dogajajo se tudi z našim vložkom – EU je vmešan na tak ali drugačen način," je dejala Urša Zgojznik (Vesna). Ob tem je izrazila mnenje, da je zeleni prehod tisti, ki lahko EU potegne naprej. "Je trdno povezan z vojno v Ukrajini, kjer je vpletena Rusija s svojimi naravnimi bogastvi, od katerih je odvisno marsikatero evropsko gospodarstvo," je dejala in poudarila, da bi morali Ukrajino približati EU-ju in uresničiti zeleni prehod.

"Mislim, da se je Nato žal iz neke obrambne organizacije prelevil v izrazito ekspanzionistično silo, ki se zdaj širi celo na Azijo in se verjetno skupaj z ZDA pripravlja na spopad s Kitajsko. Mislim, da bomo morali, če pride do tega, da bo Nato posredoval zunaj delokroga svojega delovanja, absolutno resno razmisliti o izstopu iz Nata," pa je dejal Uroš Lipušček (DeSUS/Dobra država) in izrazil mnenje, da bi morali glede izstopa odločati na referendumu, tako kot so volivke in volivci na referendumu odločali o vstopu v Nato. Lipušček je dodal, da se sicer zavezama za skupno varnostno politiko. Dejal je, da prava pot ni dvigovanje obrambnih stroškov, temveč predvsem v političnem dogovarjanju in prenovitvi varnostne strukture, ki bo "zagotavljala mir in nedotakljivost vseh držav". Ob tem meni, da v Evropi trenutno ni državnika, ki bi bil to sposoben izpeljati in Evropo znova spremeniti v samostojno strateško silo.

Polona Frelih (Resni.ca), ki je bila več let dopisnica časopisa Delo iz Rusije, je dejala, da se ne strinja z navedbami, da Rusija tako Nato kot EU dojema kot sovražna. "Rusija je vedno želela ustvariti skupni gospodarski prostor od Lizbone do Vladivostoka, tudi Nata ni dojemala kot sovražnika. Ruski predsednik Vladimir Putin je na zvezo Nato celo pisal, da bi se Rusija želela pridružiti, kar se seveda ni zgodilo," je dejala in opozorila, da je pravzaprav Nato začel "ogrožati ruske varnostne standarde" s približevanjem ruski meji, zaradi česar se je Rusija po njenih besedah "odzvala". Glede razvoja Slovenske vojske je ob tem dejala, da delno podpira naborništvo. "Naši fantje bi se morali malo preizkusiti v fantovskih veščinah, ne samo uživati in se zabavati," je dejala in izrazila prepričanje, da bi se morala Slovenija s krepljenjem lastne vojske "nekako odcepiti od zveze Nato". "Ko bomo osvobojeni zveze Nato, ki vpliva na našo obrambo, bomo bolj suvereni," je prepričana.

"Slovenija in EU bi morala končno v ospredje začeti postavljati svoje interese, šele nato ameriške," je na vprašanje, kakšna bo prihodnost EU-ja in Slovenije, če bi na predsedniških volitvah v ZDA znova zmagal Donald Trump, odgovorila Tjaša Zorc Rupnik (Nič od tega). Glede ameriške politike je sicer dejala, da "dokler bodo imeli sovražnika v zunanjem svetu, se jim ne bo treba ukvarjati s svojimi lastnimi težavami". Ko se bodo lotili teh, bo to sicer zanje pomenilo "začetek konca", je dodala. V sklopu razprave o varnostni situaciji v Evropi je dejala tudi, da je evropska vojska rešitev, ki je v tem trenutku neizvedljiva.

Kako se lotiti reševanja migrantske problematike?

Z vprašanjem varnosti je tesno prepleteno tudi vprašanje migracij. "Migracije so vedno bile in bodo, danes potrebujemo delovne migrante. Če o tem ne bomo govorili, nam bodo padli sistemi," je opozorila Urška Zgojznik (Vesna – zelena stranka). Poudarila je, da Slovenija in EU potrebujeta ljudi. "In za te ljudi je treba poskrbeti na način, da se njihov prihod v Evropo uredi. Za tiste, ki pa prihajajo z vojnih območij ali zaradi podnebnih sprememb, pa je treba na mejah urediti način, da pridejo v Evropo kot ljudje ali pa se pač vrnejo," je dejala.

Polona Frelih (Resni.ca) je dejala, da se strinja, da so migracije vedno bile in vedno bodo, a opozorila, da še nikoli niso bile tako množične, organizirane in finančno podprte od "različnih nevladnih organizacij". Kot meni, v Evropi multikulturalizem ni uspel. Opozorila je, da se pojavljajo trenja med avtohtonimi prebivalci in prebežniki. Vprašanje prebežnikov je sicer izpostavila kot eno velikih težav Evrope in izrazila stališče, da je zato treba poostriti nadzor na mejah EU-ja.

"Mislim, da gre za nerešljivo težavo," pa je dejal Uroš Lipušček (DeSUS/Dobra država), ki meni, da migrantske problematike ne bo rešil niti pakt EU-ja o azilu in migracijah. "Čeprav je to korak naprej, vendarle odpira vrsto vprašanj – med drugim tudi vprašanje solidarnosti, kje bodo nastanjeni tisti, ki bodo prišli," je dejal in dodal, da so pakt tudi civilne družbe označile kot nezadostnega. Prepričan je sicer, da bi moral EU problematiko migracij začeti reševati v izvoru, torej državah, od koder prebežniki prihajajo v Evropo.

V stranki Nič od tega po besedah Tjaše Zorc Rupnik medtem skušajo analizirati in ugotoviti, zakaj ljudje v svojem okolju raje vidijo "Ukrajinke kot Afganistance".

Lažne novice ali svoboda govora?

V predvolilnem času se pojavljajo tudi opozorila o porastu lažnih novic, ki lahko prav tako ogrozijo varnost EU-ja in njenih članic. Kot glavno orodje za spopadanje z lažnimi novicami je Urška Zgojznik (Vesna – zelena stranka) izpostavila ozaveščanje o tem, kaj lažne novice so, kako nastajajo in kdo stoji za njimi. Ob tem je poudarila tudi pomen spremljanja uveljavljenih, predvsem javnih medijev.

Polona Frelih (Resni.ca) je poudarila, da lažne novice ne spadajo v sklop svobode izražanja, za katero se sicer zavzemajo v njeni stranki. "Menimo, da je svoboda govora v Evropi ogrožena, obstaja cenzura," je dejala. Opozorila je, da je omejevanje svobode govora večja grožnja, kot so lažne novice.

"Resnica je v vsaki vojni prva žrtev," je dejal Uroš Lipušček (DeSUS/Dobra država). Kot je spomnil, je EU ob začetku vojne v Ukrajini onemogočil dostop do ruskih medijev. "Pretirava in laže se na obeh straneh," je poudaril. Ob tem je izrazil prepričanje, da so ljudje dovolj spodobni, da bi lahko sami presojali o tem, kaj je res in kaj ne. "Gre za ogrožanje javne besede," je bil kritičen.

Tjaša Zorc Rupnik (Nič od tega) je v sklopu trditve, da "papir prenese vsako neumnost", dejala, da je tudi mnogo političnih programov sestavljenih tako, da se na koncu iz njih ne "izcimi nič od tega". "Papir prenese vse, ampak še huje je, da volivci prenesemo vse – to je večja težava," je poudarila.

Zeleni prehod: odgovornost do zanamcev ali cilj, ki ne bo nikoli uresničen?

Med ključnimi temami evropske predvolilne kampanje je tudi zeleni prehod. Gre za problematiko, na katero najpogosteje opozarjajo tudi mladi, čeprav Zeleni, kamor spada tudi stranka Vesna, v Evropi glede na javnomnenjske raziskave v zadnjem času izgubljajo podporo.

Na vprašanje, ali so bile okoljske ideje in protestniške akcije morda preveč agresivne, je Urška Zgojznik (Vesna – zelena stranka) odgovorila, da "nikakor ne". Kot pravi, sta se Evropska komisija in Evropski parlament prav zaradi različnih akcij več ukvarjala z okoljsko problematiko. "Mislim, da se moramo vsi zavedati, da je to naša odgovornost do prihodnjih generacij," je poudarila in opozorila, da bi se morali z zelenim prehodom ukvarjati še veliko resneje. "Pretvarjati se, da nimamo težave, govoriti o tem, da je zeleni prehod neka floskula, da je brez smisla, da je preveč ambiciozen, je samo odmikanje od realnosti," je poudarila sopredsednica Vesne. Kot ključne težave je izpostavila fosilna goriva, emisijske izpuste, pregrevanje planeta, izgubljanje biotske raznovrstnosti.

Polona Frelih (Resni.ca) je opozorila, da so velika težava pesticidi v kmetijstvu. Trgovino s pesticidi namreč po njenih besedah v rokah držijo štiri nemške korporacije, ki veliko denarja vlagajo v lobiranje in prikrivanje težav. Po drugi strani je spomnila, da je lani skupina evropskih državljanov dosegla, da se je količina pesticidov zmanjšala. Dejala je, da je to dokaz, kako lahko državljani na dogajanje in odločitve vplivajo s svojimi akcijami. Ob tem je sicer poudarila, da so v stranki Resni.ca proti "totalitarni zeleni agendi", saj to pomeni predvsem "nove obdavčitve za ljudi".

"Absolutno moramo uvažati samo tiste kmetijske in prehrambne proizvode, ki ustrezajo standardom EU-ja," je ob tem poudaril Uroš Lipušček (DeSUS/Dobra država). Dejal je, da je glede zelenega prehoda zelo skeptičen. "V času, ko naraščajo vojni stroški, ko grozijo z vojno ekonomijo, ko se zaostruje fiskalna politika in ko traja vojna v Ukrajini, to vse absolutno deluje proti zelenemu prehodu, ki v takih pogojih ostaja samo cilj, ki se oddaljuje in ki ne bo uresničen," meni.

Tjaša Zorc Rupnik (Nič od tega) je dejala, da je zeleni prehod trenutno med modernimi tematikami, ki jih naprej poriva tudi interes kapitala. Poudarila je, da o zelenem prehodu govorimo že desetletja, a se od takrat "ni zgodilo nič". "V tem trenutku je v zraku 5000 zasebnih letal, pa govorimo o zelenem prehodu," je ponazorila.