Ameriška ljubica je četrti film Andree Arnold, verjetno najbolj nadarjene britanske režiserke, ki ustvarja ta hip. 55-letna Arnoldova je bila rojena najstniškima staršema iz delavskega razreda v Kentu, kar ni nepomemben podatek, saj v svojih filmih vedno znova raziskuje prav nižji družbeni sloj, a pri tem nikdar ne zaide ne v patetiko, ne v senzacionalizem.

Arnoldova, ki je "bele izmečke" obdelovala že v Akvariju, v katerem Michael Fassbender tako, mimogrede, zapelje mladoletno hčerko svoje partnerke, je tokrat fascinirana nad umazanostjo in zakotnostjo drobovja ZDA ter nad dnom ameriške družbe, ki le redko dobi toliko prostora (dobesedno, film je dolg 163 minut) kot v Ameriški ljubici.

"Ljubica" je Star (novinka Sasha Lane), 18-letnica, ki jo spoznamo, kako z bratcem in sestrico brska po smetnjakih za zavrženimi zmrznjenimi piščanci in drugimi še uporabnimi živili, preden jo doma pričaka pohoten, zapit očim, ki jo s sluzastimi dovtipi "Pridi k očku" prižema k sebi.

Star - ime je dobila po mrtvih zvezdah - ima dovolj in se odloči, da bo sprejela povabilo enega od fantov iz zgoraj omenjenega Walmarta, karizmatičnega Jaka (problematični Shia LeBeouf se z odlično vlogo povsem odkupi za svoje ekscese), in se pridružila skupini, ki po Ameriki prodaja revije od vrat do vrat. Potem ko bratca in sestro odloži pri svoji z amfetamini naphani mami ("Kaj za vraga naj z njima počnem?" "Ne vem, tvoja otroka sta!"), se njena pot v svobodo lahko začne.

Trop divjih psov
Skupina, ki bolj spominja na trop pritepenih, podivjanih psov kot pa na potujoče prodajalce, deluje kot ena velika disfunkcionalna družina. Med njimi je čutiti tovarištvo, zvestobo, tesno stkane vezi, še celo, ko se morata najslabša prodajalca tedna po vzoru Kluba golih pesti na "večeru luzerjev" stepsti med seboj.

Na čelu te neobrzdane horde je preračunljiva in kot britev ostra Krystal (Elvisova vnukinja Riley Keough v svoji najbolj prepričljivi vlogi do zdaj), ki s pomočjo Jakovega naravnega talenta za marketing po parkiriščih, motelih in bencinskih črpalkah novači padlo ameriško mladino — podobno, kot je Arnoldova zbirala svojo igralsko zasedbo naturščikov. Lanovo je, denimo, rekrutirala kar med t. i. spring breakom na Panama Beachu.

Krystalin posel je sicer na videz popolnoma zakonit, njen napotek je samo en — prodaj čim več, kakor koli že znaš. Pa če si je za to treba izmisliti jokave zgodbice o mami, ki umira za rakom, o v Afganistanu ubitem očetu, o zbiranju denarja za šolsko menzo ali pa s priložnostnimi krajami in celo prostituiranjem — meja, po robu katere Star nenehno hodi.

Obrobje družbe
Krystalini prodajalci so izgubljeni otroci, mladoletni ubežniki, odpadniki, neprilagojenci, otroci zadrogirancev, obsojeni na ponavljanje zgodb svojih staršev, brez resničnega upanja, da kdaj dosanjajo tako izmuzljivi ameriški sen. "Kaj so tvoje sanje?" vpraša na neki točki Star tovornjakar, ki mu skuša prodati revijo o jahtah, ki si jih nikdar ne bosta mogla privoščiti ne on ne ona. "Tega me še nihče ni vprašal," odvrne dekle, preden mu pove, da prikolica. Malo večja prikolica.

Arnoldova v Ameriški ljubici, filmu ceste, ki je videti, kot če bi se Mularija iz kultnega filma Larryja Clarka podala na pot, podaja unikaten pogled na izgubljeno generacijo, na drugo plat Amerike in na zevajoč prepad med dvema Amerikama. Arnoldova dekonstruira stereotip "white trasha" (belega izmečka), igra na ta stereotip, ob tem pa podaja močan socialni komentar in kritiko Amerike.

Vse ob res udarnem in premišljenem soundtracku, uporabljenem kot živa glasba v posameznih prizorih, ne pa nasneta v studiu v postprodukciji, s čimer Arnoldova celoten film le še trdneje in boj organsko poveže - pa naj si gre za opolzke raperske kitice, ob katerih se najstniki drgnejo eden ob drugega, za Springsteenov Dream, ki ga vrti tovornjakar, za Rihannino odo ljubezni "v brezupnem kraju", za Mazzy Star, katere Fade into You pospremi najlepši romantični prizor v filmu, ali pa, ne nazadnje, naslovno skladbo American Honey, ki jo popevajo mulci v kombiju, s katerim se prevažajo svojim sanjam naproti. Mimogrede, glasbeni izbor so Arnoldovi predlagali mladi igralci sami, kar le še dodaja pristnost.

Portret neke Amerike
Ameriška ljubica je film, kakršnega si je verjetno želel posneti Harmony Korine s Pomladnimi žurerkami (Spring Breakers), pa mu nikdar ni niti približno uspelo podati tako resnega, zrelega, pogumnega in dodelanega komentarja ameriške mladine.

Nekateri kritiki so mu sicer očitali repetitivnost (v Detroit News so, denimo, zapisali "Ameriška ljubica (American Honey, kar se dobesedno prevaja kot ameriški med, op. a.) se vleče in vleče, dokler se ne skisa") in v resnici bi se mu dalo brez težav odščipniti kake 20 minut, a ker gre za tako seduktiven film, s tako neverjetno magnetično, živalsko in prvinsko privlačnostjo (pa ne samo zato, ker je Arnoldova res veliko pozornosti posvetila tudi naključni favni), boste morda želeli le, da bi trajal še dlje.

Ocena: 5
Ocenjuje: Kaja Sajovic