Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povejmo za začetek, da je Balada o Limonovu zelo inovativno posnet film in posebej izstopa po fantastično ustvarjenih prehodih med segmenti Limonovega življenja.
Poleg odbite nizozemske črne komedije Nora hiša, klasičnega južnokorejskega akcijskega kriminalnega trilerja Racija v Manili in eksplicitne telesne grozljivke Substanca sta se med letošnjimi Liffovimi ekstravagantneži znašla še dva filmska posebneža.
Kako je kriminalna drama, križana s psihadeličnim muzikalom, postala resen kandidat v letošnji sezoni nagrad? Emilia Pérez hoče odpreti tehtna vprašanja o transspolnosti in tisočih izginulih v bojih mehiških narkokartelov, a ne preseže camp telenovele.
"Ženske, življenje, svoboda!" Geslo, ki so ga protestnice po tragični smrti Mahse Amini skandirale na ulicah Teherana, odmeva tudi v Semenu svetega figovca, skoraj triurni obsodbi nehumanega iranskega režima.
Sosednja soba je 23. celovečerec Pedra Almodóvarja in njegov prvi v angleščini. Pot v Ameriko za Španca ne pomeni preloma z osrednjo temo njegovega zrelega opusa: dobili smo še eno umirjeno meditacijo o minljivosti in pomenu človekovega bivanja na svetu.
Toliko je bilo že povedanega o zgrešenosti življenjskega projekta 85-letnega Francisa Forda Coppole, da se dodajanje netiva na grmado negativnih kritik na trenutke zdi kot nepotrebno izživljanje.
Prvi indijski film v zgodovini, ki je bil v Cannesu kronan z veliko nagrado žirije, je razpoloženjska meditacija o ljubezni, prijateljstvu in osamljenosti na kaotičnih ulicah Mumbaja.
Melancholia balneum diaboli, Melanholija je hudičeva kopel, je na začetku 17. stoletja zapisal nemški pridigar in teolog Valerius Herberger. Sedenje v hudičevi kopeli je slikovita prispodoba za utapljanje v lastnem obupu.
"Priprava hrane je način izkazovanja ljubezni." "Pot do srca gre skozi želodec." Okus strasti je nasladna drama, ki z neverjetnim očesom za podrobnosti dobri dve uri ilustrira točno take preproste, nerevolucionarne ugotovitve.
Skozi biografsko dramo Priscilla se vije ista rdeča nit, ki jo lahko opazimo v večini del Sofie Coppola – tema deklištva, ki se ji avtorica tokrat približa s perspektive ene najslavnejših (otroških) nevest na svetu, Priscille Beaulieu – alias Presley.
Letošnji Liffe nudi širok nabor globoko pretresljivih filmov o človeškem trpljenju, vojnah in zlu. Če bi radi film, ki sicer ni vesel, a vsaj ponudi priložnost za katarzičen jok, bo Vsi mi tujci prava izbira.
Grški ekscentrik par excellence, Yorgos Lanthimos, je svojo interpretacijo večnega mita o stvaritvi predelal v odbit, dekadenten in presenetljivo iskren razmislek o naših globoko vsajenih predsodkih o ženski seksualnosti.
Odkar je filozofinja Hannah Arendt med poročanjem o sojenju Adolphu Eichmannu uporabila besedno zvezo "banalnost zla", s tem konceptom opisujemo "grozljivo običajnost" nacističnih funkcionarjev, ki so k holokavstu pristopali kot k pisarniški službi.
Zelena meja, dokumentaristično obarvana drama Agnieszke Holland, je verjetno najmučnejši film, kar jih boste videli letos. Kljub temu ga morate videti.
Nuri Bilge Ceylan že od drame Bilo je nekoč v Anatoliji naprej gradi zelo prepoznavno "znamko": snema dolge, gostobesedne in poetične skice malih ljudi v neizmerni pokrajini. Suhe trave, novi portret zagrenjenega intelektualca, ustrezajo tem parametrom.
Neveljaven email naslov
