Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nešteto filmov je bilo posnetih o razhodih, o travmatičnih razdorih romantičnih zvez in o zapuščenih ljubimcih. Veliko redkeje pa (ne samo filmska) umetnost tematizira nič manj bolečo smrt prijateljstva, pri kateri ni niti predvidenega protokola vedenja.
S Trikotnikom žalosti, ki je osvojil zlato palmo, se švedski mojster družbene satire Ruben Östlund prvič podaja v svet angleško govorečega filma, a kljub temu ostaja na "domačem terenu" z zgodbo o plovbi luksuzne križarke, ki se spremeni v nočno moro.
Novi film 76-letne Claire Denis, ki je na Berlinalu dobila srebrnega medveda za najboljšo režijo, se dotika avtoričinih ključnih tem: dinamike odnosov v polju romantike in telesnega. Obe strani rezila morda ni njeno največje delo, a pusti trajen vtis.
Dvajset let po tem, ko se je poslovil od žanra body horrorja, se David Cronenberg z radostnim sadizmom, ki bo za marsikoga prenaporen, vrača s parabolo o mestu minljivega človeškega mesa v vrtincu tehnološkega in biološkega napredka.
Ugyenu se po par urah grizenja kolen v hrib začne svitati, da mu je vodnik lagal, ko je trdil, da "za naslednjim ovinkom" pot postane položnejša. "Če bi ti povedal, da gre ves čas navkreber, bi ti bilo vse skupaj še večja muka," nedolžno pojasni hribovec.
Udo Kier je dosegel tisti redki status igralskega velikana, ki ne more nikoli zares "izginiti" v vlogi: vedno – pa naj bo grof Drakula, baron Frankenstein ali nacist na Luni – je v prvi vrsti predvsem Udo Kier. V Labodjem spevu je to prednost, ne slabost.
Na aplikacijah za zmenkarije lahko vse bolj selektivno odkljukamo, podčrtamo in prebiramo značajske lastnosti potencialnih partnerjev, preden s kom sploh spregovorimo besedo. Kaj pa, če bi bogovi tehnologije ustregli in "izpljunili" popolno osebo za nas?
Fårö, otoček ob obali švedskega otoka Gotland, ki je tako očaral Ingmarja Bergmana, da je tam ostal in na njem posnel nekatere svoje največje filme, je v resnici precej drugačen od Bergmanove ekranizacije. Bolj veder, bolj dopustniški kot apokaliptični.
Kaj vse je človek pripravljen narediti za ljubezen? In kaj vse je pripravljen narediti človeku, ko ga ta v ljubezni razočara? Olmo Omerzu to odlično in pretanjeno pokaže v Atlasu ptic, kjer preplete vprašanje odtujenosti v družini in pasti spleta.
Diskutirati bi se dalo, ali je rusko-finska koprodukcija Kupe št. 6. blizu obrazcem romantične komedije ali ne, prav gotovo pa ni turistična razglednica: film vas niti slučajno ne bo napeljal na misel, da bi se iz Moskve v Murmansk podali z vlakom.
Neveljaven email naslov
