Recenzije
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 13 glasov Ocenite to novico!
Ognjišče
Guðmundsson je scenarij za svoj film spisal pod okriljem umetniške rezidence, k si jo je zaslužil s svojim kratkim filmom Whale Valley (2013), ki je bil nagrajen s posebno omembo na festivalu v Cannesu. Foto: IMDb
Ognjišče
Direktor fotografije Sturla Brandth Grøvlen mojstrsko preskakuje med širokimi kadri pokrajine in tesnimi, skoraj klavstrofobičnimi prizori odraščajočih teles. Foto: IMDb
Ognjišče
Pod igrivim pretepaštvom prijateljstva med Thorom in Kristjanom se skriva globoka nežnost: še posebej Kristjan je zelo zaščitniški do prijatelja, ki je čustveno veliko manj zrel od njega. Foto: IMDb

Ognjišče: islandska drama o prvi ljubezni, ki je navdušila občinstvo Liffa

Dobitnik nagrade zmaj, ki jo dobi film z najvišjo oceno občinstva
20. november 2017 ob 13:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po izredno tesnem boju in preobratu v zadnji etapi je s povprečno oceno občinstva 4,79 v "tekmovanju priljubljenosti" na Liffu zmagala islandska drama Ognjišče. Po predlanskem vodomcu za Ovna in priljubljenosti Zgodb o konjih in ljudeh leto prej je jasno, da čutimo Slovenci posebno naklonjenost do prevetrene islandske pokrajine na velikem platnu.

Ognjišče je klasičen, morda za spoznanje preveč s stereotipi natrpan film o odraščanju in iskanju lastne identitete, katerega največja primerjalna prednost je prav gotovo neverjetno telegenična islandska obalna pokrajina pozne jeseni in prihajajoče zime. Skrbi in dileme, s kakršnimi se v tovrstnih filmih pogosto srečujemo, se tokrat odvijajo okrog z gostim mahom obrobljenih tolmunov in med razmetanimi hribčki, ki so videti kot iz pravljice. (Gotovo ima pri tem veliko zaslug tudi norveški direktor fotografije Sturla Brandth Grøvlen, ki je sodeloval tudi pri zgoraj omenjenih Ovnih režiserja Grímurja Hákonarsona).

Zanimiv je kontrast s še eno dramo letošnjega Liffa, ki je prav tako načenjala vprašanje prebujajoče se istospolne ljubezni: če se je Guðmundur Arnar Guðmundsson naslonil na dramatično razrvanost islandske jeseni, je Luca Guadagnino v filmu Pokliči me po svojem imenu nič manj učinkovito obudil čutnost teles v vročem italijanskem poletju. O tem, da Ognjišče očitno zna nagovoriti občinstva, priča tudi 32 nagrad, ki jih je film že nabral na različnih festivalih - pred ljubljanskim so ga nagradile že občinstva v Angersu, Kijevu in Starnbergu, dobil pa je tudi "kvirovskega leva" v Benetkah in cel kup nagrad edda, ki jih podeljujejo v islandski filmski industriji.

Tudi letos bodo zmagovalna filma Liffe, dobitnika nagrade vodomec in nagrade občinstva zmaj, predvajali dan po sklepu festivala. V Kosovelovi dvorani ju lahko ujamete danes - ob 18.00 bo na ogled Columbus, ob 20.00 pa Ognjišče.


Thor (Baldur Einarsson) je v prvih resnih krčih pubertete: kar naenkrat ga vleče v družbo dolgolase vrstnice Beth (Diljá Valsdóttir), pa čeprav ga ženski spol praviloma samo spravlja ob živce. Fant je namreč edini moški v gospodinjstvu, ki si ga deli z dvema sestrama. Hafdís (Rán Ragnarsdóttir) in Rakel (Jónína Thórdís Karlsdóttir) sta utelešenja filmskih tropov boemske umetnice in jezne, zajedljive upornice. Nad gospodinjstvom kraljuje mama Hulda (Nína Dögg Filippusdóttir), ženska v srednjih letih, ki bi rada imela še kaj od življenja (in zmenkarij), ne da bi jo cela skupnost - in njeni lastni otroci - oklicali za lahkoživko. Thor sicer večino časa preživlja v družbi najboljšega prijatelja, svetlolasega Kristjana (Blær Hinriksson, ki je videti kot islandski klon Klemna Slakonje). Kristjanov nasilni oče s težko roko je za Thora najbrž streznitev ali pa vsaj opomin, da morda ni najhujša stvar na svetu, da je njegov oče družino zapustil.

Ohlapno strukturirano zgodbo Ognjišča sestavlja serija impresij, ki pred gručico junakov na pragu odraslosti postavlja klasične ovire. Snubec, ki se bojuje za pozornost Thorove mame. Agresivni lokalni nasilnež, ki se mu je pametno izogibati. Repetitivnost dnevov, ki se v bolj ali manj brezskrbnih časih odraščanja še prelivajo eden v drugega. Predvsem pa je tu prebujajoča se spolnost, ki jo bosta Thor in Kristjan odkrila skupaj, pa čeprav ne na tak način, kot bi morda pričakovali. Guðmundsson učinkovito ujame tisto specifično muko pubertete, nenehno zadrego, duševno razrvanost in čutno naježenost, zaradi katere so tudi najmanjši detajli - snežinka na dlani, kapljica potu na temenu - preobloženi z globokim pomenom. Čeprav ni nikoli eksplicitno erotičen, je Ognjišče vseeno izrazito telesen film, ki ga zanimajo vse pomenske nianse tudi najbolj bežnih stikov med telesi. S tesno približanimi kadri ujame tudi klavstrofobično zmedo, ki jo človek čuti v vicah med otroštvom in odraslostjo.

V igralski zasedbi ni šibkega člena, pa čeprav bi si morda želeli, da bi bil Blær Hinriksson bolj v ospredju, saj je Kristjanova izkušnja odraščanja konec koncev bolj kompleksna od Thorovega dozorevanja v heteronormativno okolico, s katero ne bo imel konflikta.

V zaprti obmorski skupnosti, kjer dekleta in ženske vaščani tudi brez pravega povoda radi zmerjajo s "kurbami", je jasno, da Kristjan ne bo mogel preseči vloge Thorovega najboljšega prijatelja in pomočnika pri osvajanju deklet. Nič manj jasno ni, da do svojega vrstnika čuti veliko več kot le nezapleteno prijateljstvo. A naj vas prizori islandske idile ne zavedejo: imamo opravka s skupnostjo, v kateri bi bil družbeni status družine ogrožen že, če bi se razvedelo, da se Hulda na skrivaj dobiva s švedskim priseljencem. O neizprosnosti in prozaičnosti podeželskega življenja priča tudi neceremonialno ravnanje z živalmi: skubljenje kokoši, strel v glavo, ki čaka poškodovanega ovna, in brezskrbnost, s katero trinajstletnik pravkar ujeti ribi raztrešči možgane ob najbližjem drogu.

Ognjišče je predvsem čudovito posnet, razpoloženjski film, ki svojim temam in likom pusti na pretek časa, da se razvijejo in zadihajo (s 130 minutami je resnično precej dolg primerek svojega žanra). Morda ni tako čuten, kot je bil zgoraj omenjeni Pokliči me po svojem imenu ali psihološko niansiran in poglobljen kot Mesečina, a se izbrane tematike vendarle loteva z ogromno razumevanja in naklonjenosti.

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
Bregas
# 20.11.2017 ob 18:27
Če je bilo po tesnem boju, bi bilo zanimivo izvedeti, kateri film je bil na 2., 3. mestu...
Bregas
# 20.11.2017 ob 18:30
Zanima me namreč, kateri film z liffa se še splača videti. Jaz sem, žal, videl samo dva, O telesu in duši je bil super, Žarek v srcu pa zanič....
_turing
# 20.11.2017 ob 16:02
Tudi meni krasen film, ne razumem pa prevoda naslova, zakaj "Ognjišče"? V originalu je Hjartasteinn, v angleščini Heartstone, nanaša se torej na srce (hjarta po islandsko, heart) in ne na ognjišče (hearth v angleščini).
samogledam
# 23.11.2017 ob 07:42
prevec agresije in golote otrok...bliznji posnetki so primerni za pedofile...vsebina filma dobra, lahko bi bilo odigrano manj ekscentricno.
krucyfix
# 21.11.2017 ob 11:15
> Zanima me namreč, kateri film z liffa se še splača videti.

Težko rečeš, ker so precej različnih sort in je vprašanje kaj ti leži. Lahko pregledaš program in pogledaš napovednike.
pal
# 20.11.2017 ob 19:35
@Bregas: Lestvica glasovanja občinstva: http://www.liffe.si/index.php/slv/o-liffu/nagrade/2-uncategorised/166-vec-o-glasovanju-in-seznam-filmov-2
Eesti
# 20.11.2017 ob 15:42
Super film. Priporocam.
Koledar
Twitter