"Samo če ima Roglič res izredno slab dan, imam še možnosti ..." je Tadej Pogačar v cilju 18. etape v La Roche sur Furonu dal vedeti, da boja za skupno zmago skorajda konec oziroma so njegove možnosti, da bi nadomestil 57 sekund proti vodilnemu rojaku, na meji verjetnosti. Če ne bo posegla smola ali "neverjetno slab dan" specialista za kronometre na velikih dirkah, je rekel 21-letni kolesar.

Na Pokljuki v 16 km boljši le za 9 sekund

Primož Roglič je na Dirki po Italiji trikrat dobil etapo v vožnji na čas, na lanski Dirki po Španiji je do rdeče majice vodilnega in odločilne prednosti prišel prav tako v boju z uro. Na Touru mu še manjka tovrstno slavje. Na papirju je kljub medsebojnemu porazu na državnem prvenstvu na Pokljuki Roglič najmočnejši kronometrist med kapetani in tekmeci za končno razvrstitev. Ne nazadnje je bilo od Zgornjih Gorij do Rudnega polja v 15,7 km le 9 sekund razlike v korist mladega gorenjskega volka.

"A sam samo upam, da bom imel dober dan in si zavaroval svoje mesto v skupni razvrstitvi," je sklenil Pogačar, ki je že pred alpskim trojčkom gorskih etap potrdil, da veliko razmišlja o kronometru, ki se ga veseli, in je tudi omenil možnost menjave kolesa.

V ponedeljek že sedel na "kozo"
Na drugi prosti dan Toura se je Tamau Pogi tudi usedel na kronometrsko kolo ("kozo") in ga preizkusil. V ta namen so pri UAE-ju Emirates tudi okrepili ekipo s prihodom športnega direktorja Andreja Hauptmana, ki bo svojemu varovancu iz spremljevalnega vozila dajal navodila v sobotni, 20. etapi od Lura do La Planche des Belles Filles v dolžini 36,2 km.

Carapaz in Ineos v obrambo majice
Kot kaže razplet četrtkove etape v Savojskih Alpah, pa se Pogačarju v kronometru ponuja možnost druge nagrade – pikčasta majica za najboljšega hribolazca. Belo majico z rdečimi pikami mu je po treh zaporednih dneh pobegov slekel Richard Carapaz, ki je zato tudi prepustil zmago ekipnemu tovarišu Michalu Kwiatkowskemu (Ineos Grenadier).

"Ne vem še, kako bomo branili mojo majico. Treba bo razmisliti in se odločiti za najboljšo strategijo," je Ekvadorec takoj po etapi odgovoril na vprašanje France TV, a hkrati potrdil, da je njegov cilj zdaj domov odnesti pikčasto majico, da jo obesi zraven rožnate majice za lansko zmago na Giru. Pozneje je namreč na Twitterju zapisal: "Branili bomo to čudovito majico do konca, da popeljemo Ekvador na zmagovalni oder v Parizu."

Lestvica za pikčasto majico:
1. Richard Carapaz (IDG) 74 točk
2. Tadej Pogačar (UAD) 72 točk
3. Primož Roglič (TJV) 67 točk

Ena točka na sredini 19. etape
Petkova 19. etapa, ki je sicer razgibana, a uradno še vedno ravninska, prinaša samo en kategorizirani vzpon in še to 4. kategorije, kjer je na razpolago le 1 točka za prvega na Cote de Chateau-Chalon (4,3 km s 4,7 odstotka), vrh prelaza je na 82 km na 166,5 km dolgi poti med Bourg-en-Brasse in Champagnolom.

Za konec še en noro strm vzpon
Ključen za pikčasto majico je tako kronometer, a ne v celotni dolžini, temveč samo zaključni vzpon La Planche des Belles Filles. Strategija za Carapaza bi morala biti preprosta: na prvih 30,2 km ravninskega dela od Lura do Plancher-les-Mines hraniti moči in se tako rekoč samo ogreti za zaključek. Na zaključnem vzponu v Vogezih, ki ga zdaj že dobro poznamo iz zadnjih izvedb Dirke po Franciji, gre za 5,9 km klanca s povprečnim naklonom 8,5 odstotka, zaradi česar je kategoriziran kot vzpon 1. kategorije.

Za pikčaste točke se bo vodil ločen čas: od vznožja do vrha, s točkami pa bo nagrajena najhitrejša šesterica na tem slabih 6 kilometrov dolgem strmem klancu, katerega rekordna klančina z 20-odstotnim naklonom je tik pred vrhom in ciljem 20. etape.

Delitev točk na vzponih 1. kategorije:
1. 10 točk
2. 8 točk
3. 6 točk
4. 4 točke
5. 2 točki
6. 1 točka

Ob izenačenju v prednosti Ekvadorec
V primeru izenačenja po točkah odloča števila osvojenih vrhov zunaj kategorije (HC), pri čemer je v prednosti Carapaz kot prvi na prelaz Madeleine in planoto Glieres, medtem ko je bil Pogačar prvi na Grand Colombierju.

A v primeru izenačenja po točkah še ne bo vsega konec in bo zadnja, 21., etapa dejansko še odločala. V nedeljo na šampionski paradi v dolžini 122 km od Mantes-la-Jolie do Elizejskih poljan v Parizu je namreč celo en kategorizirani vzpon – razumljivo le 4. kategorije. Že na 13,5 km zadnje etape je vrh Cote de Beulle (2,3 km s 3,6 odstotka).

Carapaz v San Marinu mesto pred Polancem
V dosedanji karieri se Carapaz in Pogačar še nista pomerila na kronometru. Ekvadorec v vožnji na čas ne blesti, a je kljub temu postal zmagovalec Gira 2019, že na Giru 2018 pa je bil skupno četrti. Vendar na zelo podobnem gorskem kronometru lani v San Marinu (34,8 km), ki ga je dobil Primož Roglič, je bil Carapaz 11., mesto pred Janom Polancem, letos bronastemu na slovenskem DP-ju.

Lani na Giru Ciccone dvakrat tako ugnal Rogliča
Ravno na lanski Dirki po Italiji je strategijo hranjenja moči po ravnem za juriš navkreber na kronometru kar dvakrat demonstriral Giluio Ciccone. Mladi Italijan iz ekipe Trek Segafredo je bil najhitrejši na vzponu tako na San Lucco nad Bologno v uvodnem prologu kot navkreber v San Marinu, obakrat je drugi čas vzpona postavil Roglič, s tem pa je nosil majico za najboljšega hribolazca na Dirki po Italiji od prve do zadnje etape.

Pogačar na polno od štarta, Carpaz samo na vzpon
Velika prednost Richarda Carapaza je, da ima zdaj v glavi samo še razvrstitev za hribolazce. Na drugi strani bo Tadej Pogačar šel od začetka do konca na vso moč, da še enkrat poskusi ogroziti vodilnega rojaka, če, in to je en ogromen ČE, zaide Primož Roglič v kakšne nepredvidljive težave. A kot je na zmagovito rumeno majico v Parizu osredotočen Rogla, to meji v tem francoskem septembrskem poletju na znanstveno fantastiko. Šampanjec za slovensko zmago na 107. Dirki po Franciji se zdaj uradno že lahko hladi ...