Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je formalno še vedno brez pokrajin. Slabosti tovrstne ureditve najbolj občutijo najmanjši in najbolj razdrobljeni. V pokrajini ob Muri je tako kar 27 občin.
Lizika in Vanček Zadravec v svoji spominski škatli hranita spomine svojih prednikov iz 1. svetovne vojne, stare molitvenike in tednik Tedenske slike iz obdobja pred drugo vojno, ki je prinašal novice s sveta.
Timi Zajc, ki je na Japonskem poskrbel za prve stopničke slovenske skakalne reprezentance to sezono, je pred leti postavil tudi rekord "prekmurske velikanke". Našli smo posnetek 12-letnega Timija.
Irma Brodnjak, višja kustodinja v Galeriji Murska Sobota, nam je pokazala arhivske fotografije, ki so nastale med gradnjo stavbe, v kateri še danes domuje Galerija Murska Sobota.
"Prekmurje je prišlo, če pogojno uporabim tak izraz, v Slovenijo kot multikulturna družba. Res je večinsko Prekmurje poseljeno s Slovenci, a so bili v njegovi zgodovini zmeraj močno prisotni tudi Madžari, Judje, Nemci, Hrvati.
Starši Jožeta Mertüka so se v 30. letih iz rodnih Beltincev odpravili na delo v Francijo. Iz tistega časa jim je kot spomin ostalo nekaj zanimivih dokumentov, fotografij in knjig.
Na Dunaju delujoči prekmurski fotograf Matej Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuharica, nam je poslal preslikavo receptov kuharice, ki je v 30. letih delovala v hotelu Dobray v Murski Soboti. Nekatere je uporabil tudi v svojem izboru receptov.
Ana Mertük nam je poslala molitvenik njenih staršev iz Nedelice. Pisali so se Hozjan.
Marjana Konkolič nam je poslala fotografije Molitvene knjige, ki je leta 1914 izšla v Radgoni. V knjigi so tudi koledar, razne krščanske molitve in prošnje.
Gospa Lojzka Rajbar pa nam je poslala fotografijo starega molitvenika, ki je bil last babice po mamini strani. Na prvi strani se še vidi njeno in dedkovo ime (Juliana in Mihalyne). Živela sta v vasi Šalovci.
V Veliki Polani je 16 županov z novoustanovljenega Biosfernega območja Mura dobilo Unescov certifikat programa Človek in biosfera. Minister Jure Leben je ob tem napovedal, da elektrarn na reki Muri ne bo.
Ob mrzlih zimskih dneh in večerih so se predvsem možje nekoč družili v vaški žganjarni. Tam se je razpravljalo o vsem! Vonj po prevretih slivah, hruškah, tudi tropinah, podmazan morda s kakšno klobaso …
18. januarja pred natanko stotimi leti se je začela pariška mirovna konferenca in v petek so se uradno začele prireditve ob praznovanju stote obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom.
V zadnjem času se močno povečuje zanimanje madžarskega kapitala za vlaganja v Slovenijo. Banka OTP si ogleduje projekt Emonika, madžarska investicija v 2. tir še ni razjasnjena, madžarskemu podjetju prodajajo Terme Lendava.
Letos je prekmursko leto, saj bo 17. avgusta 2019 minilo sto let, odkar je bilo Prekmurje v skladu s sklepom pariške mirovne konference priključeno tedanji Kraljevini SHS.
Programski svet, ki pripravlja kandidaturo Lendave za evropsko prestolnico kulture leta 2025, sta po zamenjavi na županskem stolčku zapustila najvplivnejša moža ‒ Mitja Čander in Aleš Šteger.
Pomurski kmetje opozarjajo, da predvsem v Apaški dolini ostajajo brez zemlje. Avstrijski kmetje namreč množično kupujejo slovensko zemljo, pri nakupu imajo enake pravice, hkrati pa so premožnejši in hitro pridejo do posojil.
10.000-glava množica je 9. januarja 1919 na trgu pred cerkvijo v Čakovcu sprejela Resolucijo o odcepitvi Medžimurja od madžarske države. Tako kot slovensko Prekmurje je bila tudi ta skrajno severovzhodna hrvaška pokrajina njen del do konca 1. svet. vojne.
Potem ko je pred desetletjem začel veljati nov zakon o duševnem zdravju, ki je med drugim uveljavil posebni postopek neprostovoljne namestitve oseb z duševno motnjo na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov, se ti spoprijemajo s prezasedenostjo.
Konec minulega leta so v Budimpešti podelili državna priznanja »Za narodnosti«. Med 14 dobitniki je bil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš.
Neveljaven email naslov
