Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na začetku oktobra so vremenski portali začeli spremljati sezonske napovedi, ki so takrat prikazovale, da se nam obetajo nadpovprečno topli zimski meseci. Imele so prav. In kot kaže, bodo taki tudi prihajajoči meseci, pravi meteorolog Brane Gregorčič.
Kanalski občinski svet od države zahteva, naj preveri ustreznost zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov in jo, če je neustrezna, spremeni. Zahteva tudi revizijo vseh okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih je dobil Salonit.
Prvič v zgodovini so na antarktičnem otoku Seymour izmerili dnevno temperaturo, ki je presegla 20 stopinj Celzija, še pred enim tednom je bilo izmerjenih 18,3 stopinje Celzija.
Pred začetkom izredne seje občinskega sveta Kanala ob Soči o problematiki okolja in zdravja v občini so se na trgu pred občinsko zgradbo zbrali domačini in podporniki ter opozarjali, da ne želijo ponovnega onesnaževanja v tem okolju.
V 19 centrih ponovne uporabe v Sloveniji je lani novo življenje dobilo več kot 185.000 izdelkov. V zadnjih petih letih je nove lastnike dobilo več kot 2.200 ton pohištva, oblačil, športnih rekvizitov in tehnične opreme.
"V službi sem spraševala sodelavce, kako to, da so jedli pico na terasi, ko se je pred njimi valil dim. Dejali so, da niso astmatiki, da jih je malo bolelo grlo, da pa dim zanje ni nevaren," opisuje avstralsko navajenost na požare Špela Adamič.
"Ne verjamem, da bodo politiki kadar koli igrali glavno vlogo pri spremembi sistema. Mislim, da spremembe vedno uvaja neka avantgarda, ki pri svojem vztraja, ne glede na odpor in na začetku malo verjeten uspeh," je dejal Robert Hall.
"Odpadek vržeš noter, počakaš 10 minut, natočiš dizel in se odpelješ," napravo, ki je produkt slovenskega znanja, navdušeno opisuje Mitja Jermol z Instituta Jožefa Stefana. V dizel lahko predela vse vrste komunalnih odpadkov, od plenic do odpadnega olja.
V prihodnje bomo morali, če bomo želeli nahraniti celotno človeštvo, ohraniti svoje zdravje in poskrbeti za okolje, preprosto spremeniti svoje navade. Večji del naše prehrane mora znova postati rastlinski, se strinjajo številni strokovnjaki.
Povišanje temperatur, več sušnih obdobij, nalivov in vse manj snežnih padavin so nekateri izmed vremenskih scenarijev, ki se nam v Sloveniji napovedujejo v prihodnosti.
"Mislili smo, da so spremembe, ki nas čakajo, slabe, ker vsako spreminjanje zakoreninjenih navad na začetku naleti na odpor. Ko pa si na drugi strani te odločitve, odkriješ, da se kakovost življenja izboljša," meni Robert Hall.
30 let
Univerza100
