Foto: MMC RTV SLO
Ponedeljek, 12. avgusta

Vsako jutro se bo začelo s poezijo prekmurskih pesnic in pesnikov. V Jutranjicah bo do tako zvenele besede, ki so jih zapisali Dušan Šarotar, Lučka Zorko, Jožef Novak, Tine Mlinarič, Denis Škofič in Milan Vincetič, nedeljska jutranjica pa bo namenjena ljudskim pesmim Prekmurja.

Tudi Štefana Kardoša oziroma njegova dela bomo slišali dvakrat; predstavili ga bomo v Literarnem nokturnu, v Veliki panonski muziki pa se bo predstavil sam. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

V Literarnih nokturnih se bodo zazvenela dela Ferda Godine (odlomka iz kratke zgodbe Človek, ki bi bil rad drugim enak), romskega pesnika Jožeta Livijena (pesmi iz njegovega prvenca Podedovane brazgotine), domovinsko-domačijskih in prekmursko-krajinskih pesmih Franja Horvata, Jožefa Baše Miroslava, Alija Kardoša, Franca Talanyija, Franca Šebjaniča in Ivana Krampača, nekaj strani s kresnikom nagrajene Rizling polke Štefana Kardoša, Verzuškah Ferija Lainščka ter zgodbi Prosim te, nehaj se igrati, Johana Suzane Tratnik.

V Literarnem večeru bo Evgen Car pripravil in v prekmurščini interpretiral prekmursko poezijo od njenih začetkov pred tristotimi leti do danes.

Miško Kranjec. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

V sredini Literarni matineji bo slišati pogovor Branka Šömna z Miškom Kranjcem in odlomkom iz filma Strici so mi povedali.

Kakšno je bilo prelomno dogajanje v Prekmurju leta 1919, kaj se je ob tem dogajalo judovskemu zdravniku, ki je z avtom do smrti povozil opitega moškega, pripoveduje Republika jutranje rose Vladimirja P. Štefaneca. To bo Izbrana proza v soboto, 17. avgusta.

V nedeljskem Literarnem portretu bo govora o vsestranskem in plodnem piscu, Prešernovem in Župančičevem nagrajencm, Evaldu Flisarju. Iz radijskega arhiva smo izbrali njegov portret izpred skoraj 30 let, v katerem ob odlomkih iz del razmišlja o svojem ustvarjanju.

Torek, 13. avgusta
Branko Šömen. Foto: Televizija Slovenija

V nedeljski Humoreski tega tedna bomo slišali pet dramatiziranih humoresk nekdanjega Arsovega urednika Branka Šömna.

V oddaji Izšlo je predstavljamo delo novinarskega kolega Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919, njegovo znanstveno študijo s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.

Foto: BoBo

Od ponedeljka do petka lahko sledite tudi odgajanju v romanu Ferija Lainščka Nedotakljivi, ki bo predstavljen kot radijska igra.

V Jezikovnih pogovorih lahko slišite zanimivega ameriškega slavista Marca Lelanda Greenberga, profesorja slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, ki je doktoriral iz prekmurščine.

Naš umetnik pred mikrofonom bo Ferdo Godina. V radijskem zvočnem arhivu hranimo dragocen posnetek iz leta 1982, ko je pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.

V Spominih, pismih in potopisih bomo prisluhnili reportažnemu zapisu Juša Kozaka iz leta 1934. Kaj je zaznamovalo pokrajino ob Muri, kakšna socialna in nacionalna nasprotja so se občutila, je zapisal v knjigi Za prekmurskimi kolniki, iz katere sta tudi naši izbrani poglavji.

Ludvik Vrečič: Cigani. Foto: Radio Slovenija/Sandi Horvat
Sreda, 14. avgusta

V Razgledih in razmislekih predstavljamo doživljanje Prekmurja skozi zaznave pisatelja Dušana Šarotarja, prekmurske širjave, ki ga spremljajo in mu pripovedujejo, in brezmejne notranje pokrajine.

V torkovih Mejnikih identitete predstavljamo Klavdijo Sedar, slovensko latinistko in jezikoslovko, raziskovalko in sodelavko ZRC SAZU, zaposleno kot domoznanko pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Govorila bo o slovenskem slovstvu v Prekmurju.

V oddaji Esej na radiu bo predstavljen esej Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji, ki ga je leta 2002 napisal pesnik in pisatelj, tudi Prešernov nagrajenec Milan Vincetič.

Anton Vratuša. Foto: BoBo

V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Kljub visokim letom, ob pogovoru jih je štel sto, je bil še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.

Če naj bi politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja vse od 11. stoletja potekal precej drugače od tistega v osrednjih slovenskih deželah, na katerih temeljih je po koncu prve svetovne vojne sploh lahko prišlo do združitve prekmurskih Slovencev z matico in kako se njihova partikularna zgodovinska izkušnja danes vpisuje v naš kolektivni zgodovinski spomin? V Glasovih svetov o teh vprašanjih razmišlja direktorica Pomurskega pokrajinskega muzeja Metka Fujs.

Foto: Televizija Slovenija
Četrtek, 15. avgusta

V Arsovem forumu bo govora o Prekmurju, kakršno je danes. Pokrajina meri približno 1000 kvadratnih kilometrov, sestavlja jo 19 občin in dobrih deset tisoč prebivalcev manj kot pred 100 leti. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi, a tega so zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti le obdržali.

Darja Kerec tudi na primeru progresivne metalscene in rokovske skupine Psycho Path razmišlja o tem, da so Prekmurci naveličani čudaških vprašanj in predsodkov. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

Oddaja Pogled v znanost bo posvečena astrofizičarki Andreji Gomboc, redni profesorici na Univerzi v Novi Gorici, ki je mladost preživela v rodnem Prekmurju. V mednarodni astronomiji je prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“.

V Podobah znanja predstavljamo Darjo Kerec, ki bo govorila o svojem Prekmurju, raziskovanju srednjega veka in monografiji o zgodovini Rdečega križa na Slovenskem. Pravi, da je »nerazvitost Prekmurja stereotip, podedovan spomin,« da so Prekmurci naveličani čudaških vprašanj in predsodkov in da morda največji stereotip o Prekmurju trmasto vztraja v primeru priljubljene prekmurske gibanice. Njeno ime namreč nima nikakršne zveze z gibanjem prek Mure ali zgibanjem testa.

Galerija - Muzej Lendava Foto: SOJ RTV SLO/Lidija Kosi

Galerija – Muzej Lendava je vsako leto prizorišče razstave del enega izmed svetovnih velikanov likovne umetnosti, tu pa od leta 1973 pripravljajo tudi mednarodno likovno kolonijo Lendava. Med drugim si prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron. O Galeriji – Muzeju Lendava bo govora v petkovih Likovnih odmevih.

Petek, 16. avgusta

Torkov Oder predstavlja Fronto, 14. murskosoboški festival sodobnega plesa. Od središča tovrstne produkcije odmaknjeno urbano okolje je zaživelo s festivalom, ki v mesto vsako leto pripelje izbor visokokakovostnih sodobno-plesnih predstav iz vse Evrope, ta pa poleg Parka zasede notranja in zunanja prizorišča, ulice in trge.

Prekmurec Tomaž Rauch je skladatelj in multiinstrumentalist. V Prekmurskem tednu bomo večkrat slišali njegova dela, glasbeno podobo in tematske oddaje. Foto: SOJ RTV SLO/SIGIC

V oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev bomo gostili Tomaža Raucha, vsestranskega glasbenika, skladatelja, pevca in multiinstrumentalista, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe, njegov skladateljski opus pa obsega tako priredbe kot avtorsko glasbo.

Arsove spominčice bodo zvočno obarvane s pridihom slovenskega Pomurja in Prekmurja. Predstavili bomo samospev Sonce v zavesah in Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet Slavka Osterca, Lebdenje v zraku in Neke noči Romana Sarjaša, Pet ljudskih pesmi v priredbi Uroša Kreka, Vöra bije, sunce mi zahaja Janija Golobater skladbo Vizija III – Prebujenje Demetrija Žebreta.

"Naša pesem je naša vez na vse strani. Veže nas z domom, veže s preteklostjo, veže med seboj, veže z mladino – našo prihodnostjo. Če teh vezi ni, smo kakor list, ki se je odtrgal od drevesa," je zapisal France Cigan, Prekmurec, ki je večji del svojega življenja preživel na Koroškem. Oddajo Mojstri samospeva bomo posvetili njegovim delom.

PAC-ev glasbeni maj Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

V oddaji S solističnih in komornih koncertov bomo predvajali posnetke s koncertov festivala klasične glasbe PAC-ev glasbeni maj, ki ga je med leti 2002 in 2013 prirejal Pomurski Akademski (kulturno-izobraževalni) Center – PAC

S PAC-om je povezan tudi Glasbeni portret; posvečamo ga prekmurskemu skladatelju Slavku Šuklarju, priznanemu profesorju glasbene teorije, predanemu umetniškemu vodji PAC-evega glasbenega maja v Pomurju ter večkratni dobitnik nagrad. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegov obsežni opus.

Mladinski pevski zbor OŠ III iz Murske Sobote je zapel opus skladb Vlada Kreslina. Foto: SOJ RTV SLO/OŠ III iz Murske Sobote
Sobota, 17. avgusta

Prekmurski literarni in glasbeni ustvarjalci niso zaprti v svoj prostor, zato je tudi ustvarjalnost odprta in povezana z drugimi deli naše dežele. V oddaji Srce šansona bomo slišali izbor prekmurske poezije zadnjih dveh desetletij, kakor so jo uglasbili in pretežno izvedli prekmurski glasbeniki.

Zborovski kotiček za mlade v prekmurskem tednu namenjamo predstavitvi dela projekta Tam v meglicah nad mursko vodo, ki ga je za Ars posnel mladinski zbor OŠ III Murska Sobota pod vodstvom zborovodkinje Tjaše Šimonka. Izvedli so priredbe skladb Vlada Kreslina.

V posebni oddaji Slovenske zemlje v pesmi in besedi z naslovom Velika panonska muzika so nastopili prekmurski literati in glasbeniki, med njimi tudi Kreslinovi. Foto: SOJ RTV SLO/RTV Slovenija

Živopisanost prekmurskega zgodovinskega spomina seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina. Glasba se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. V okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi smo junija pripravili javno prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Skrajšano različico oddaje lahko na Arsu slišite v ponedeljek, 12. avgusta.

Foto: BoBo

V oddaji Za en bokal muzike se bomo posvetili prekmurski ljudski glasbi. Slišali bomo nekaj značilnih primerov pesmi in viž, ki v svojem izrazu zajemajo preteklost pokrajine z vso raznolikostjo vplivov okolja in časa ter prepoznavnim značajem. Časovno posnetki segajo od več kot sto let nazaj pa skorajda do danes.

Nedelja, 18. avgusta

Na ljudsko temo bodo tokrat zvenele tri mojstrovine, ki jih je skladatelj Jani Golob ustvaril na podlagi izbranih prekmurskih ljudskih in narodnih pesmi: Zrejlo je žito za alt in godala, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir ter Štiri slovenske ljudske pesmi za godala.

Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Pokrajino na levi strani reke Mure označuje tudi verski pluralizem, ki je edinstven za slovenski prostor. Prekmursko dušo so v zadnjem stoletju sooblikovali tudi Judje, katoličani in evangeličani ter nekaj deset vernikov kalvinistične protestantske cerkve pa rišejo današnji prekmurski vsakdan. V Sledeh večnosti bomo predstavili versko sožitje med katoličani in evangeličani, od ekumenske poroke, krsta, verskih praznikov, ki so mejniki v življenju družin.

Škof Štumpf. Foto: Radio Slovenija/Tone Petelinšek

Oddajo Sedmi dan namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost ter versko raznolikost. Gost bo murskosoboški škof Peter Štumpf.