Na slavnostni prekmurski večer, ko je minilo 100 let od priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu, se je Ksenija Horvat pogovarjala s tremi znanimi Prekmurci – Etelko Korpič Horvat, ustavno sodnico, nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom in glasbenikom Vladom Kreslinom.

Vlado Kreslin, Milan Kučan, Etelka Korpič Horvat. Foto: Televizija Slovenija

Vsi trije so dosegli pomembne stvari na svojih področjih in uspeli v državnem, ne le pokrajinskem merilu. "Vprašanje, če bi brez Prekmurja to dosegli. Vendarle smo s sabo odnesli nekaj, kar nam je Prekmurje dalo. To je občutek odgovornosti do sočloveka, tolerantnost, sposobnost živeti z drugačnimi in iskati zmeraj neki imenovalec, ki bo pomenil boljše življenje ali boljše človeške odnose," je ob tem dejal Milan Kučan.

Multikulturnost in strpno sobivanje med različnimi narodi in verskimi skupnostmi je ena glavnih prepoznavnih značilnosti Prekmurja, in to je po Kučanovem mnenju del vsakega Prekmurca, prav tako toleranca.

Grajenje mostov, tudi čez meje. Tam so pred 100 leti ostali Slovenci v Porabju, ki se, podobno kot rojaki v Prekmurju, spopadajo z upadanjem prebivalstva in odseljevanjem mladih. "Od leta 1945 se prebivalstvo v Prekmurju stalno zmanjšuje. Danes je negativna rast minus pet odstotkov. V obdobju od leta 1948 do leta 1991 se je slovensko prebivalstvo povečalo za 37 odstotkov, pomursko se je zmanjšalo za tri odstotke. Praznijo se vasi, in to je predvsem državni problem. Tukaj bi nujno morali razmišljati o strategiji obnavljanja prebivalstva," je opozorila Etelka Korpič Horvat.

Marsikaj je odvisno tudi od ljudi, ki živijo v Prekmurju, je dodala. "Koliko tudi zahtevajo s programi, ki jih imajo."

Čeprav je za Prekmurce značilna pregovorna melanholija, pa je prav Vlado Kresiln s svojo uspešnico skušal povzdigniti duha na napev "vse se da". Zanjo je publicist Franci Just dejal, da bi to morala biti nova prekmurska himna. "Verjetno je prišla iz tega, da ves čas poslušam, da nič ne moreš narediti," je pristavil Kreslin.

"Vizije na mikroravni je težko narediti. Vprašanje je, ali Slovenija ima vizijo, ali ima Evropa vizijo in ali se lahko v teh trendih, kakršni so danes v svetu, tudi Evropa na koncu spremeni v neko obrobje. Treba je razmišljati ne en korak, ampak kilometer naprej v prihodnost," je dodal Kučan.

Prekmurje, 100 let