Reka Mura. Foto: BoBo

Še najbolj ekološko čista ostajata porečje Mure in Goričko, ki je s krajinskim parkom od leta 2003 dobilo tudi zaščito naravne dediščine. Še vedno namreč premore številne živalske in rastlinske vrste, ki jih drugje ni. A narava se vendarle spreminja.

"Štorklja kot tradicionalna vrsta kmetijske krajine počasi izginja ali pa se njen življenjski prostor krči predvsem zaradi intenzivnejše obdelave krajine," pove Jernej Domanjko iz Krajinskega parka Goričko.

Foto: BoBo

V sto letih se je spremenila podoba ravninskega dela Prekmurja – zaradi intenzivnejše obdelave tal in industrializacije, ki je zajela predvsem lendavsko kotlino. Porušeno razmerje z naravo je stopnjevalo nezadovoljstvo med tamkajšnjimi prebivalci in v zadnjih letih privedlo do protestov. Zaradi namenov britanskih investitorjev, da bi z zloglasnim frackingom (hidravličnim lomljenjem) pridobivali zemeljski plin, domačine zelo moti nevzdržen smrad iz bioplinarne.

Tudi prebivalci veliko manj onesnaženega Goričkega imajo težave. "Greš zvečer pod tuš, pa ni vode, zjutraj vstaneš, pa ni vode. Ne moreš se umiti, moraš v službo, otroci v šolo in iz plastenke si natočiš vodo za umivanje," opiše Marija Gral iz Ocinja.

Dvorec Marof na Goričkem. Foto: BoBo

Velike razlike med pokrajinami

To je žal realnost, ki kaže na zaostanek in predvsem velike razlike, ki jih v deželi na sončni strani Alp vendarle naj ne bi bilo. "Te neenakosti bo treba v prihodnje naslavljati dosti bolj intenzivno, če želimo zapirati razkorak," opozori Tatjana Buzeti iz Svetovne zdravstvene organizacije. Buzetijeva, tudi sama Prekmurka, dodaja, da je zdravstveni položaj v pokrajini veliko boljši kot nekoč, doživeta življenjska doba daljša. "Pa vendar imamo kar veliko izzivov, kako naše javne politike, naše javne storitve razvijati na način, da bodo dostopne vsem."

Vsem generacijam, obema spoloma, tistim na podeželju in tistim v urbanih naseljih.

Ekologija v Prekmurju