Na razstavi so predstavljene vsebine, povezane z življenjem v Ljubljani kot mestu v zaledju fronte, vpetim v vojno dogajanje. Skozi razstavo fotografij in poročanje o dogodkih iz tedanjih glasil zaživi utrip življenja v Ljubljani med 1. svetovno vojno. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Na razstavi so predstavljene vsebine, povezane z življenjem v Ljubljani kot mestu v zaledju fronte, vpetim v vojno dogajanje. Skozi razstavo fotografij in poročanje o dogodkih iz tedanjih glasil zaživi utrip življenja v Ljubljani med 1. svetovno vojno. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Neznani avtor je v objektiv ujel vojne ujetnike, ki so bili zaprti na Ljubljanskem gradu. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Že takoj po katastrofalnih porazih avstro-ogrske armade v Galiciji ob začetku vojne so zaledna področja monarhije preplavile množice obubožanih beguncev. Po nekaterih podatkih naj bi bilo med 1. svetovno vojno zaradi različnih razlogov z domov pregnanih kar dva milijona avstro-ogrskih civilistov. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V Galeriji S na Ljubljanskem gradu bodo nocoj odprli gostujočo razstavo Muzeja novejše zgodovine z naslovom Ljubljana pred 100 leti. Po besedah kustosa razstave Marka Štepca bo na ogled 43 relativno redkih fotografij, ki bodo obiskovalca popeljale po družbenopolitičnem in kulturnem življenju v Ljubljani med prvo svetovno vojno.

Razstava je zastavljena kronološko, vse od avgusta 1914 do velike manifestacije oktobra 2018 na Kongresnem trgu ob razglasitvi ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Tematsko so na fotografijah v ospredju ujetniki, begunci, odhodi na fronto, bombardiranje, pomanjkanje hrane in razpad monarhije.

Ljubljančani so padali v Galiciji
Nekaj fotografij je iz muzejske fototeke, precej pa so si jih izposodili iz zasebnih zbirk. Tako so na ogled redke fotografije nadporočnika 17. pehotnega polka Henrika Obereignerja z odhodi vojakov avgusta 1914 na vojna bojišča. Kot je pojasnil Štepec, so bili vojaki iz Ljubljane del tretjega korpusa, zato jih je več kot 90 odstotkov odšlo v Galicijo, ki je veljala za eno najbolj krvavih bojišč. Leta 1915, ko se je odprla soška fronta, so vojake selili še tja.

Ljubljana je bila po besedah Štepca del neposrednega zaledja z bojno črto, zato se je večina javnih ustanov militarizirala, šole so se spreminjale v bolnišnice, prihajalo je vse več beguncev z vzhodnega bojišča, ki so se jim pozneje pridružili še primorski.

Tudi v zaledju je bilo hudo

Fotografije prikazujejo tudi stanje v Ljubljani po odhodu vojakov, ko so ostali le še ženske, otroci in starejši, ki so se morali soočati s prehransko krizo, z militarizacijo vsakdana, z ukinjanjem socialnih pravic, s spremembami delavnikov. Kot je pojasnil Štepec, je bil to tudi čas prisilnega dela ujetnikov, prvega bombnega napada s prvo žrtvijo in razglasov, kako ravnati ob letalskih napadih.

Vse to se na fotografijah kaže v drobnih utrinkih, ki združeni s podatki iz arhivskega gradiva tvorijo pripoved o tem, kako so živeli pred 100 leti.

Na razstavi je omenjenih tudi nekaj znanih imen, denimo Ivan Cankar, ki je bil poleg slikarja Ferda Vesela eden najbolj znanih političnih zapornikov na Ljubljanskem gradu, je še povedal Štepec, ki je razstavo pripravil s kolegico iz Muzeja novejše zgodovine Matejo Tominšek Perovšek.