Čas pred 1914 je bil pravzaprav dober in lep, tudi za Slovence, nekateri mu pravijo kar belle epoque. Pa so dobesedno tiščali v vojno!

Tega ne moremo zameriti milijonom vojakov, ki so padli na galicijskih in francoskih ravnicah pa na kraških planjavah in v gorah ob Soči in na Balkanu ..."

Zgornje vrstice so ob izidu knjige Prestolonaslednikova smrt zapisali pri založbi Mladinska knjiga. Delo zgodovinarja Andreja Rahtna, zdaj tudi slovenskega veleposlanika na Dunaju, govori o sarajevskem atentatu 28. junija 1914 na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne.

Dogodek, ki je v mnogih pogledih raziskan, še vedno zakrivajo tančice nejasnosti in dvomi o tem, ali je vse res potekalo tako, kot je videti danes, ali pa je imela zarota globlje in širše razpredene korenine.

Prestolonaslednikova smrt je naslov knjige, posebni vidik njene obravnave razkrije podnaslov: Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata. Ob branju nas zamika, da bi se vprašali, kako bi bilo, če atentata ne bi bilo? A taka vprašanja so, kot dobro vemo, brez pomena. Lahko pa obžalujemo, da so bili takratni ljudje tako "neumni", še dodajajo pri založbi.

Pri MMC-ju ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne podarjamo tri izvode knjige Andreja Rahtna.

Vse, kar morate storiti, da se uvrstite v žreb, je, da do ponedeljka, 4. avgusta, na mmc-nagrade@rtvslo.si pošljete pravilen odgovor na nagradno vprašanje:

Pred Gavrilom Principom, ki je 28. junija 1914 v Sarajevu izstrelil tista usodna strela, je poskušal na ta dan atentat na Franca Ferdinanda izvesti še nekdo. Kdo je ta, ki mu je spodletelo, in na kakšen način je skušal ubiti prestolonaslednika?

V spomin in opomin na okroglo obletnico začetka 1. svetovne vojne je pri isti založbi izšla tudi slovenska izdaja knjige 1. svetovna vojna, ki slikovito in dinamično prikazuje vse vidike vojne.